Knjige in ljudje so lažje zadihali
38. Slovenski knjižni sejem Gospodarsko razstavišče je poželo odobravanje, organizatorji že razpravljajo o pripravah na leto 2023
Osemintrideseti Slovenski knjižni sejem, ki se je odvil med 22. in 27. novembrom, je po dveh pandemičnih letih prvič zaživel v živo (spletna sejemska prodaja knjig se je končala 4. decembra). Iz Cankarjevega doma se je preselil na Gospodarsko razstavišče, poleg lokacije je bila nova tudi ekipa. Po poročanju organizatorjev so bili odzivi založnikov in obiskovalcev zelo pozitivni, obisk pa je v nasprotju z bojaznimi presegel pričakovanja.
Kot je v izjavi za javnost pozneje zapisal Vladimir Kukavica, direktor Zbornice knjižnih založnikov in knjigotržcev, so se upada obiska bali zaradi izkušenj beograjskih in zagrebških kolegov, katerih sejma sta v primerjavi s predcovidnim letom 2019 imela kar za 30 odstotkov manjšo udeležbo. Pri nas je bilo ravno obratno – v primerjavi z letom 2019 je bil obisk kar za polovico večji. Gospodarsko razstavišče je obiskalo 45.000 ljudi, kar je po besedah Tanje Tuma, predsednice sejma, ki je nastopila funkcijo sredi poletja, »bolj ali manj rekord«.
»Letošnji knjižni sejem je bil zagotovo pomembna prelomnica pri organizaciji, hkrati je nakazal pot, kako naj se sejem razvija v prihodnosti,« je poudaril Kukavica. Kako letošnjo izvedbo v primerjavi s predkoronskimi časi ter v odnosu do nove lokacije podrobneje ocenjujejo Tanja Tuma in nekateri založniki – kje so prednosti, slabosti, priložnosti in izzivi?
Eni z več, drugi z manj izkupička
Sejem je bil organizacijski zalogaj, je povedala Tanja Tuma, saj je bilo »treba vse osmisliti na novo, postaviti ekipo za trženje, spletno stran, komunikacijo z razstavljavci in javnostjo«. Pohvalila je razstavljavce, več kot 200 dogodkov na štirih prizoriščih, Španijo kot državo v fokusu, Rogaško Slatino, mesto v gosteh in »izjemno sodelovanje z mediji«. A vse ni šlo gladko: »Manjkale so garderobe, Oder mladih je imel premalo prostora, pri ozvočenju so bile motnje, pa tudi gostinska ponudba je bila preveč obremenjena. Smo pa vsi dobesedno zadihali, počutje vseh je bilo zelo dobro. Vsi založniki, s katerimi sem se pogovarjala, so se tudi pohvalili z veliko večjo prodajo, kar je zelo pomembno, saj je december najpomembnejši mesec v panogi.«
»Nakupovalne navade so precej blizu tistim, ki jih zaznavamo na splošnem trgu (v knjigarnah). To pomeni, da so na sejmu in v knjigarnah na vrhu lestvic enake uspešnice. Po rezultatih smo se vrnili najmanj na raven iz leta 2019, ki je
Vladimir Kukavica
bilo najuspešnejše leto za knjižni sejem,« je povedal analitik slovenskega knjižnega trga pri Mladinski knjigi Rok Gregorin. Tudi pri Beletrini so dosegli prodajo na ravni predkoronskega leta, »ker je sejem potekal tudi na spletu, pa je bil izkupiček še boljši«.
Ugotavljajo, da precej obiskovalcev pride na sejem pripravljenih, z nakupovalnimi seznami, kar pomeni, da so ponudbo raziskali vnaprej. K vzpostavitvi te navade je gotovo pripomoglo zaprtje knjigarn med epidemijo covida-19, ko se je nekaterim založbam precej povečala prodaja po spletu. Velik obisk je pokazal, da so ljudje sejem pogrešali, da so se ga veselili ter da (še) radi berejo in kupujejo knjige. Pri Beletrini in Gogi so šle za med knjige domačih avtorjev. Številni so knjige kupili za darilo – Anže Miš iz založbe Miš je poudaril, da je dejstvo, da sejem poteka ob koncu novembra in ne decembra, njegova »edina slabost, saj bi tako, verjamemo, še več ljudi prepričali o nakupu knjige kot darila«.
Vendar se vsi ne morejo pohvaliti z večjo prodajo. Kot je opozorila odgovorna urednica pri Založbi /*cf. Amelia Kraigher, so na Gospodarskem razstavišču v primerjavi s Cankarjevim domom prodali kar 20 odstotkov manj knjig. To gre pripisati več dejavnikom: »spremembi sejemske lokacije, ki je nedvomno manj ugledna in 'manj lepa', čeprav prostornejša kot prej, pri tem gre tudi za simbolno premestitev knjige iz osrednjega kulturnega hrama na sejmišče izključno gospodarske narave. Nadalje lahko upad prodaje pripišemo negotovim življenjskim razmeram zaradi aktualne energetske krize, inlacije, pa tudi dejstvu, da se občuten del naših bralcev preživlja z nestalnimi, prekarnimi zaposlitvami. To so tudi problemi, o katerih govorijo naše knjige, problemi, ki jih je treba obravnavati strateško in na ravni države; a gotovo so kupci knjig tudi zaradi vsega tega preudarnejši, previdnejši ... Poleg tega smo neproitne, akademske, bolj 'nišne' založbe upad prodaje verjetno občutile bolj kot založbe, ki izdajajo komercialnejšo literaturo za široko bralstvo.«
Lokacija za prihodnost
Amelia Kraigher je bila kritična tudi do razporeditve prizorišč. »Po vsebinski plati sem s petimi pogovori o humanistiki na Pisateljskem odru, ki smo jih kot že vrsto let doslej pripravile založbe Kooperative THD, zadovoljna, toda umestitev Pisateljskega odra na prehod iz hale A v stekleno dvorano je sorazmerno neugodna, bistveno bolj utesnjena, manj vidna in preveč prehodna, skratka, precej 'manj ugledna' in 'manj ugodna' v primerjavi s Pisateljskim odrom na sejmih v Cankarjevem domu«, zaradi česar so bili ti pogovori manj opazni in manj medijsko odmevni.
Da bo posamezna prizorišča treba izboljšati, je poudaril tudi Rok
Gregorin in dodal težave s tehniko. »Nekaj malenkosti, povezanih z akustiko, bodo prihodnje leto prav gotovo popravili, uredili,« je dodala Jedrt Jež Furlan iz založbe Goga, sicer pa je poudarila, da je »Gospodarsko razstavišče večji, svetlejši prostor, kjer ljudje in knjige lažje dihamo. V Cankarjevem domu je bil problem predvsem prezračevanje, prostora je bilo manj, obiskovalci so bili ujeti v 'reke ljudi'. Vsekakor Gospodarsko razstavišče je odlična lokacija tudi za knjižni sejem. Upamo, da bo to zdaj stalna lokacija tega sejma.« Rok Gregorin ji je pritrdil: »Sejem dejansko deluje kot sejem.«
Nova sejemska lokacija omogoča bistveno boljše razmere za predstavitev in prodajo knjig tako kupcem kot založnikom, tudi zato, ker »se sejem odvija v dveh dvoranah v istem nivoju, založbam ni več treba najemati majhnih prostorov v treh nadstropjih, kot je to bilo v CD, ampak lahko najamejo večji prostor, in tako na enem mestu predstavijo celotno ponudbo. Kupci knjig se tako bistveno lažje orientirajo po sejmu in poiščejo želeno založbo, prav tako velikost dvoran omogoča, da se število ljudi razporedi in se ne ustvari velika gneča,« je dejal Aleš Vesel, vodja trženja pri založbi Beletrina, kjer novo lokacijo podpirajo, »saj omogoča novo dinamiko in možnosti za nadaljnji razvoj Slovenskega knjižnega sejma «.
Anže Miš je ob organizacijskem in prodajnem vidiku kot prednost izpostavil še logističnega. »Lokacija dopušča bistveno lažjo pripravo in vmesno dostavo, pri obeh nismo zaznali ozkih grl kot v CD (premalo parkirišč za kombije, tovornjake ob postavitvi oziroma podiranju stojnic, nezadostne dostavne površine ...). Nekoliko širši hodniki so, gneči navkljub, omogočali tudi boljšo prehodnost na prizorišču. K zadovoljstvu sta dodala svoje še brezplačen mestni prevoz ter veliko in predvsem dostopno ter bistveno cenejše parkirišče.« Zaznali so obisk iz krajev, iz katerih ga »morda v predkoronskih letih ni bilo«, kar pripisuje »prav dostopnosti in parkirišču (marsikdo se morda boji parkiranja v središču mesta) ter ceni parkiranja. V Maxijevi garažni hiši štiri ure parkiranja stanejo 9,2, na parkirišču ob Gospodarskem razstavišču pa 2,8 evra. Razlika, ki jo obiskovalec verjetno raje nameni knjigi.«
Kako se bodo organizatorji na podlagi odzivov lotili priprave sejma prihodnje leto? »O tem se zdaj pogovarjamo,« je odgovorila Tanja Tuma. »Verjetno bo treba sejem razširiti še na tretjo dvorano, najti za vsako dvorano gostinca in prostor zanj, kjer se bodo obiskovalci malo oddahnili, kaj pojedli in popili, nato pa nadaljevali ogled.« Izboljšali bodo tudi spletno stran ter ohranili vse dobre ideje, ki so pripomogle k izjemnemu obisku.
Letošnji knjižni sejem je bil gotovo pomembna prelomnica pri organizaciji, hkrati je nakazal pot, kako naj se sejem razvija v prihodnosti.