Sedem minus
red davnimi, davnimi leti je v vasi, pred katero sta stali dve mogočni gori, živel starec. Vsakič, ko je stopil iz svojega doma, sta mu gora Taihang in gora Wangwu zaprli pot v vse smeri, on pa je moral nato dolge dneve hoditi, da ju je obšel. Nekega dne se je odločil, da bo gori odstranil. Devetdesetletni starec je prinesel vedra in vrvi ter začel drugega za drugim odnašati kamne. Mimoidoči so se mu smejali in mu govorili, da nima njegovo delo nikakršnega smisla, saj ne bo doživel, da bi gori na ta način izginili. Poimenovali so ga Yugong – Nori starec.
»Kdo je tukaj nor,« se je razjezil Yugong. »Imam sinove, oni imajo otroke, in če bodo nadaljevali moje delo, bosta gori nekega dne izginili. To, da tega ne bom doživel, je še najmanj pomembno.« Gre za zgodbo iz daoističnih knjig iz 4. stoletja pred našim štetjem, ki jo je junija 1945 voditelj Mao Zedong uporabil v svojem govoru v Yan'anu, v katerem je z njo napovedal, da bo Komunistična partija s pomočjo ljudskih množic s poti v prihodnost odstranila dve gori: imperializem in fevdalizem.
Yugong se je iz legende prebudil 13. decembra, ko je znanstvenikom v Nacionalnem laboratoriju Lawrencea Livermora v Kaliforniji uspelo z jedrsko fuzijo ustvariti neto količino energije. To pomeni, da so s fuzijo delčkov prvič dobili več energije, kot so je v ta proces vložili, in čeprav govorimo o zgolj 3,15 megadžula, pridobljenih iz 2,05 megadžula, je to obetajoče in spodbudno. Vse odkar so dojeli, da sonce ustvarja toploto, so začeli znanstveniki iskati sveti gral poceni, obilne in čiste energije. Ker je to dolga pot, ki se je od časa do časa zdela neskončna, se je med iziki že ustalila šala: ne glede na to, kdaj vprašaš, kdaj bo ustvarjena fuzijska energija, bo odgovor vedno – čez dvajset let. Znova je pred nami najmanj dvajset let, kolikor jih bo potrebnih, da bo tisto, kar so znanstveniki dosegli ta teden, prišlo v naše domove, kajti 1,1 megadžula, kolikor so ga ustvarili tokrat, je dovolj zgolj za to, da zavre voda v enem čajniku. Morda dveh. Ali treh.
Vse, kar so tokrat dokazali znanstveniki, je, da bomo sposobni odstranjevati gore, ki v našem primeru stojijo pred nami kot vest, ki jo čutimo do okolja, in dolg do prihodnosti. »Preboj skozi led je velikanski korak naprej proti dolgo negovanim sanjam, sanjam, ki so prevevale kolektivno domišljijo sveta, nanašale pa so se na sposobnost posnemanja načina, kako sonce ustvarja energijo, ki ohranja življenje na Zemlji, ter nadzorovanje tega procesa v dobro človeštva.« S temi besedami je znanstveni premik pokomentiral ameriški tednik Times. Skorajda na kitajski način, mar ne? Vsekakor pa optimistično.
PVemo, da je Albert Einstein ob neki priložnosti dejal, da ne ve, s čim se bodo ljudje bojevali v tretji svetovni vojni, ve pa, da se bodo lahko v četrti zgolj s palicami in kamni. Potem ko bo človeštvo z jedrskimi bombami uničilo samo sebe, se bodo namreč preostanki našega rodu lahko bojevali samo še z najprimitivnejšim orožjem.
Na srečo dve najštevilnejši naciji, dve najstarejši civilizaciji in dve veliki vojski nista čakali na to, da bi najprej preizkusili svoje jedrske arzenale, temveč sta takoj prešli na palice in kamenje.