Matjaž Han napovedal nove ukrepe, če ne dosežemo konkurenčnosti
Interventni zakon Kljub sprejetemu zakonu bodo slovenska podjetja plačevala petkrat višjo ceno od tekmecev
»Nisem najbolj zadovoljen,« je predstavitev interventnega zakona, ki prinaša za 1,2 milijarde evrov ukrepov za pomoč gospodarstvu, v državnem zboru začel gospodarski minister Matjaž Han. S tehničnimi rešitvami zakona sem zadovoljen, a številke se ne izidejo, je opozoril. Kritično do državne pomoči podjetjem zaradi visokih cen energentov je tudi gospodarstvo, kjer opozarjajo, da bo tudi subvencionirana cena do petkrat višja, kot jo plačujejo konkurenti v tujini. Han je napovedal nove ukrepe, če ne bomo dosegli konkurenčnosti, kakršne si želimo.
• DZ sprejel zakon za subvencioniranje elektrike.
• Minister Han napoveduje dopolnitve.
Državni zbor je včeraj sprejel zakon za pomoč gospodarstvu, ki prinaša tri ukrepe, in sicer subvencioniranje visokih cen energentov v prihodnjem letu, državna nadomestila podjetjem, ki bodo delavce poslala na skrajšani delovni čas ali čakanje na delo, ter ugodne likvidnostne kredite.
Ključen ukrep je subvencioniranje visokih cen elektrike in plina. Kaj je z besedami, da se številke ne izidejo, da pa je s tehniko zakona zadovoljen, mislil Matjaž
Han? Pomoč države podjetjem za visoke cene električne energije je sestavljena iz dveh ukrepov, in sicer uredbe, ki določa najvišje maloprodajne cene, in zakona. Slednji vsebuje formule, ki izračunavajo državno subvencijo. A pomembna postavka v tej formuli je maloprodajna cena, po kateri podjetje zakupi ceno elektrike: »Pri pripravi zakona smo upoštevali vhodno ceno 350 evrov za megavatno uro. Pri tej ceni bi s subvencijami gospodarstvo plačevalo sprejemljivo ceno, in sicer okoli 180 evrov.«
Gospodarska združenja zato opozarjajo, da uredba ni dovolj znižala maloprodajnih cen elektrike, zato tudi končna cena, ki jo bo po prejeti subvenciji moralo plačati podjetje, za konkurenčno poslovanje številnih družb ostaja previsoka: »Uredba o zamejitvi cen električne energije ni prinesla rezultatov, ki smo jih v gospodarstvu pričakovali ob napovedi vlade, da naj bi se cene gibale v koridorju med 150 in 200 evri za megavatno uro. V resnici podjetja še danes prejemajo ponudbe, ki presegajo celo 500 evrov, kar pomeni, da model subvencioniranja, predviden v predlogu zakona, ne bo imel pravega učinka. Tudi subvencionirana cena bo namreč še vedno tudi do petkrat višja, kot jo plačujejo konkurenti v tujini, s čimer naša podjetja izgubljajo svoj konkurenčni položaj. Če bodo podjetja prisiljena v krčenje poslovanja, bo to pomenilo trganje dobavnih verig, izgubo naročil in kupcev, posledično pa izgubo številnih delovnih mest.«
Eksplozija cen v trgovini
Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Tibor Šimonka je na skupni novinarski konferenci delodajalskih organizacij pojasnil, da so slovenska podjetja prejšnji teden v povprečju dobivala ponudbe za dobavo električne energije v višini 460 evrov za megavatno uro, ob upoštevanju intenzivne pomoči po zakonu to pomeni ceno 316 evrov za megavatno uro.
»S temi cenami ne moremo konkurirati na evropski ravni, kaj šele globalno,« se je strinjal predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Blaž Cvar.
Predsednica Trgovinske zbornice Slovenije Mariča Lah pa je opozorila, da dobavitelji in trgovci nimajo več rezerv: »Zadnja dva meseca smo v upanju, da bo vlada sprejela kapico na ceno električne energije, zaustavljali dvige cen živil in drugih proizvodov. To se ni zgodilo. Z veliko gotovostjo trdim, da bo decembra in še posebej januarja eksplozija maloprodajnih cen.« K temu bosta prispevala tudi usklajevanje minimalne plače z inlacijo in sprememba dohodninske zakonodaje, ki znižuje splošno olajšavo prihodnje leto.
Rešitev vidijo v kapici
Zakon bo ob nadaljnjem padanju borznih cen učinkoval, če pa gospodarstvo ne bo doseglo konkurenčnosti, kakršne si vsi želijo, pa bodo v prihodnjih tednih ali mesecih sprejeli nove ukrepe, je napovedal Han.
Poslanec NSi Jožef Horvat je dejal, da bi vlada morala uvesti kapico na ceno elektrike za mala in srednja podjetja, s čimer bi rešili 99 odstotkov podjetij. Tudi Šimonka rešitev vidi v omejitvi zgornje meje cene elektrike, po kateri so slovenska podjetja dolžna kupovati elektriko.
• Gospodarska združenja enotno opozarjajo, da ukrep ne bo rešil ničesar.