Pandemija je spodbudila uporabo kartic
Endre Eölyüs, Mastercard V Sloveniji brezgotovinsko plačilo še vedno omogoča podpovprečno število trgovcev, zato bo sledilo še več naložb
Plačevanje s telefoni, dodatno označevanje opravljenih plačilnih transakcij z imeni in logotipi trgovskih blagovnih znamk v spletnih ter mobilnih bankah, še več produktov za izboljševanje kibernetske zaščite – to so nekatere novosti, ki bodo po besedah Endreja Eölyüsa, vodje Mastercarda za Slovenijo in Madžarsko, kmalu na voljo v Sloveniji. Kdaj, je odvisno tudi od bank. Že prihodnje leto pa se bodo iz naših denarnic dokončno poslovile debetne kartice maestro, ki so v Sloveniji leta veljale za najpogostejše, njihova slaba stran pa je bila, da jih trgovci pogosto niso sprejemali pri spletnih nakupih. Zamenjava za klasično debetno kartico mastercard poteka že dve leti, pravi Endre Eölyüs. Kot še pojasnjuje, se je družba Mastercard v zadnjem desetletju preobrazila iz kartičnega podjetja v tehnološko, razvoj je močno povezan s spletno trgovino, tudi odprtim bančništvom.
Pred desetletjem smo merili razvitost nekega plačilnega trga z opravljenimi transakcijami s plačilnimi karticami, z vrednostjo porabe na njih, s številom izdanih kartic na prebivalca itd. S čim ga merimo zdaj?
Naši kazalniki uspešnosti so se zelo spremenili. Nismo več ponudnik plastičnih plačilnih kartic, zato nas ne zanima več, koliko je izdanih, ampak, ali so v uporabi in koliko transakcij je opravljenih na izdano kartico. Tako Mastercard kot banke se zdaj bolj osredotočamo na aktivne uporabnike. Merimo tudi število terminalov, ki sprejemajo kartična plačila na tisoč prebivalcev po državah, in Slovenija na tem področju nekoliko zaostaja. Evropsko povprečje je 23–24, v Sloveniji je 19, je pa na njih opravljenih veliko transakcij.
Zanima nas tudi način, kako so transakcije opravljene. Brezstična tehnologija je popolnoma spremenila obnašanje ljudi. Močno se je povečalo število transakcij, ljudje pa so začeli pogosteje plačevati brezgotovinsko tudi manjše zneske. Povprečna vrednost zneska, ki ga plačamo s kartico, je manjša in manjša, kar pomeni, da jih uporabljamo za vsakodnevne nakupe, za plačilo parkirišča, kave, vstopnice za kino … Takšne nakupe smo pred leti opravili z gotovino. Uporabniki v Evropi kartice najpogosteje shranjujejo v svoje mobilne denarnice in tako plačujejo s pametnim telefonom, v Sloveniji pa je velika večina transakcij opravljena s izičnimi plačilnimi karticami. Slovenske banke so se odločile, da z uvajanjem mobilnega plačevanja ne bodo hitele. Ni še nič zamujeno, dokler storitve ne zahtevajo uporabniki.
Naj pa ob tem dodam dobro novico za druge imetnike debetnih kartic maestro v Sloveniji. Prihodnje leto bo velik projekt zamenjave teh kartic za klasične debetne kartice mastercard končan. Kartice maestro so bile v preteklosti v Sloveniji daleč najbolj razširjene, z njimi pa v večini spletnih trgovin ni bilo mogoče kupovati, za to je bilo treba imeti drugo kartico. Vidimo, da se pri veliko uporabnikih pogostost obiskov spletne trgovine z zamenjavo kartice močno poveča.
V najbolj digitaliziranih ekonomijah v svetu, kot so Velika Britanija, Singapur, Danska in Švedska, v gotovini izvedejo manj kot odstotek transakcij, pri nas gotovina še močno kroži. Kako je na to vplivala pandemija?
Da, na tem področju naš del Evrope zagotovo zaostaja za severnimi državami, kjer je plačevanje z gotovino res prava redkost. Tam je digitalno plačevanje tako razvito, da v tradicionalnem načinu poslovanja rast ni mogoča. Pri nas naj bi od 40 in ponekod vse do 60 odstotkov trgovine potekalo v gotovini, tako da imajo podjetja, trgovine in banke, tudi v Sloveniji, še veliko priložnosti za organsko rast na tem področju.
Analiziramo tudi transakcije s spletnimi nakupi in pravi razmah je bil že pred pandemijo novega koronavirusa. Pandemija je to še pospešila, tri četrtine Slovencev nakupuje prek interneta, več kot dve tretjini od njih redno. To je postal naš način življenja, rezerviramo letalske vozovnice in nastanitve, kupujemo hrano in za vse to ob plačilu uporabimo kartico.
Ugotavljamo, da se je s pandemijo v veliki meri zmanjšal strah ljudi, povezan z brezstično tehnologijo, in korak naprej je bil narejen pri gotovinskih transakcijah. Mastercard in banke smo v preteklosti veliko vložili v izobraževanje ljudi, v pandemiji pa so ljudje ugotovili, da se z gotovino lahko prenašajo bolezni. Ko so k brezgotovinskim plačilom pozvali odločevalci, so ljudje to bolj sprejeli in navade tudi ohranjajo, kažejo podatki o transakcijah.
Opažate na področju spletne trgovine kakšne zanimive trende?
Zagotovo. Čedalje pogostejši poslovni model podjetij je, da trgovci omogočajo, da redne stranke v svojih proilih varno hranijo podatke o plačilnih karticah, tako da jim pri nakupih ni treba vedno znova vpisati podatkov. Predvsem pri multinacionalnih podjetjih opažamo, da potrošnikom tako poenostavijo plačevanje, da jim pri plačilu mesečnih naročnin ni treba storiti ničesar, kartice enostavno bremenijo na določen dan v mesecu, dokler kupec naročnine ne prekliče ali ne izbere drugega paketa … Vse to zaradi boljše uporabniške izkušnje potrošnikov, da plačilo poteka čimbolj tekoče.
Kar predstavljajmo si, da na kavču brskamo po telefonu in opazimo zanimivo ponudbo. Izpolnjujemo podatke, dokler ne pridemo do tistih o plačilni kartici. Bomo vstali s kavča in jo šli iskat? Marsikdaj ne, ugotavljajo trgovci, zato
V gospodarstvih srednje Evrope od 40 do 60 odstotkov trgovine poteka v gotovini.
iščejo načine za čim udobnejše plačevanje. To je naša vizija: ponuditi trgovcem orodja, ki jim bodo omogočala narediti plačevanje enostavno, hitro in varno.
Kako v družbi Mastercard spreminjate svoj poslovni model?
Mastercard se je v desetih preobrazil iz kartičnega podjetja, ki je bilo predvsem blizu bankam, v družbo, ki daje velik poudarek tehnološkim rešitvam za plačevanje in storitvam. Sem pa prepričan, da bomo čez pet let spet drugačni, kot smo danes. Rekel bi, da smo zdaj v srcu trgovine, saj pomagamo kupcem in prodajalcem, da se lahko srečujejo, opravijo storitve in da lahko poravnajo račune. Premaknili smo se v odprto bančništvo in na tem področju vidimo zase v prihodnosti veliko priložnost kot ponudnik platforme za povezovanje bank in tretjih ponudnikov, ki uporabljajo podatke, ki jih dajejo na razpolago banke.
Prepričani smo, da bodo evropski direktivi o plačilnih storitvah PSD2, ki je od bank zahtevala odprtje dostopa do računov strank, sledile nove, ki bodo enake vpoglede omogočale tudi v obratni smeri in še od drugih inančnih ustanov, morda ponudnikov zdravstvenih storitev, seveda pod strogim nadzorom varovanja osebnih podatkov. V ogromnih količinah podatkov, ki bodo na voljo, vlogo podjetja Mastercard vidimo v tem, da ponudi enotno platformo za izmenjavo podatkov vseh deležnikov v Evropi, ob upoštevanju visokih varnostnih standardov – tako kot to delamo pri plačilih. V to področje ogromno investiramo.
Še eno področje, ki še pred petimi leti z našega vidika ni bilo tako v ospredju, je kibernetska varnost. Zdaj je to postalo velik posel. Mastercard je vpet v deset do 15 odstotkov celotnega kibernetskega sveta in naša naloga je, da partnerjem, to so predvsem trgovci in ponudniki plačilnih storitev, ponudimo nove načine kibernetske zaščite, orodja, s katerimi bodo lahko merila izpostavljenost, jim svetujemo in jih tako opremimo, da bodo bolj odporni na morebitne kibernetske napade, kraje podatkov. Vidimo, da so banke na tem področju zelo dobre, odlično varujejo podatke, toda, ali so različne organizacije, pri katerih se vsakodnevno naročamo na mesečne novičke, tudi?
Globalna rast digitalnih transakcij prinaša velike priložnosti, na drugi strani pa je to tudi priložnost za inančni kriminal in zlorabe. S kakšnimi rešitvami se branite pred tem?
Magična beseda je tokenizacija. Torej, kako podatke, shranjene na plačilni kartici, varno prenesti in jih uporabiti za plačilo s pomočjo ustvarjene enkratne naključne kode, ki deluje samo, če jo potrdimo na drugi (mobilni) napravi. Tokenizacija zmanjšuje možnost zlorab ter omogoča varna plačila v izični in spletni trgovini.
Varnost je del naše DNK in vedno, ko razvijamo nove rešitve, je varnost na prvem mestu. Testiramo odpornost rešitev na zlorabe in preverjamo vse možnosti, če bi se morda pokazalo, da ima neka rešitev šibki člen. Pri možnosti zlorab smo brezkompromisni in šele ko neka rešitev prestane vse teste, začnemo pridobivati uporabniške izkušnje. V resnici največji delež časa in investicij namenimo prav vprašanju varnosti naših produktov, in seveda temu, kako lahko to še izboljšamo. To je nikoli končana zgodba.
Kako vam podatkovna analitika in umetna inteligenca pomagata pri inoviranju?
Zelo nam pomagata. Dostop imamo do res ogromnega števila podatkov, pri čemer moram takoj poudariti, da imamo informacije o transakcijah, nikoli pa o osebah, ki so transakcije izvedle. Samo banke vidijo vse informacije. Nam so dostopni agregatni podatki in analiziramo lahko res veliko stvari, ki sem jih omenil že na začetku. Kako je nek nakup opravljen, kaj je kupljeno, kje, kdaj je bila transakcija izvedena … Res veliko stvari nam je na voljo in še odkrivamo, na kakšne načine vse te podatke lahko uporabimo, kako oblikujemo modele, iz podatkov o transakcijah lahko na primer napovedujemo, kateri del nekega mesta bo hitreje rasel. V nekaterih državah sodelujemo s turističnimi organizacijami in jim pomagamo, da lažje privabljajo obiskovalce, podatke uporabljamo pri javnem prometu.
Je pa podatkovna analitika še v zelo zgodnji fazi razvoja. Drugo vprašanje je uporaba umetne inteligence. V podjetju Mastercard jo veliko uporabljamo. Kot primer naj navedem izdelavo letnega plana. Vzporedno ga pripravljata umetna inteligenca ter ekipa sodelavcev, nato jih primerjamo med seboj. Ugotovitve so zelo zanimive, umetna inteligenca je neverjetna. Seveda pa sama po sebi ne rešuje problemov, ampak za to potrebuje podatke. Umetna inteligenca in strojno učenje nista nič drugega kot analiziranje vhodnih podatkov na različne načine. Kakovostnejši in konsistentnejši kot so, boljši je rezultat.
Naša naloga je, da ponudimo rešitve, ki bodo ta izziv reševale. Vzpostavili smo spletno stran, na kateri lahko trgovci registrirajo svoj logotip in ime blagovne znamke, mi pa poskrbimo, da je na mesečnih izpiskih transakcija opremljena z njima. Do takšnih zmed prihaja, ker trgovci, po navadi franšizne trgovine, uporabljajo imena svojih podjetij, in ne blagovne znamke trgovine, zato jih potrošnik ne more prepoznati.
Naša rešitev Ethoca je podatkovna zbirka, ki jo ustvarjamo skupaj s trgovci in bankami. Omogočila pa bo, da bo posameznik, ki bo pregledoval opravljene transakcije prek spletne ali mobilne banke, videl tudi logotip trgovca in/ali ime trgovine, kjer je opravil nakup. Pričakujemo, da bo storitev v prihodnjih letih na voljo tudi v Sloveniji.
Kako ocenjujete razvojni projekt Osmica, s katerim je Mastercard investiral na slovenski trg zaradi podpovprečnega števila terminalov?
Zelo sem vesel, da smo projekt začeli, z učinkom pa nisem zadovoljen. Zato z njim nadaljujemo tudi naslednje leto. Namen Osmice je skupaj z zainteresiranimi podjetji, ki se prijavijo na razpis, razviti tehnološke rešitve, ki bodo omogočile rast digitalnih plačil v Sloveniji; ponuditi tehnološko rešitev malim in srednjim podjetjem ter obrtnikom, ki v veliki večini ne sprejemajo kartic, da to spremenijo. Še naprej bomo sodelovali s procesorji kartičnega poslovanja, trgovci, in kot do zdaj bomo tudi v prihodnje vlagali v infrastrukturo, pomagali bankam izdajateljicam plačilnih kartic pri uvajanju tehnoloških novosti na trg. Slovenija je za nas pomemben del regije.
Na kakšne načine Mastercard prispeva k trajnosti?
Okoljska, družbena in korporativna merila vpletamo v vse ravni delovanja. Na korporativni ravni smo vzpostavili koalicijo Priceless planet, v okviru katere bomo skupaj s partnerji iz vsega sveta, ki se nam pridružujejo, posadili sto milijonov dreves do leta 2025, in to v tistih delih sveta, kjer bodo imela največji vpliv na izpuste CO .
V sodelovanju s tehnološkim podjetjem iz Švedske smo razvili aplikacijo, sledilnik ogljičnega odtisa (Carbon calculator). Na podlagi potrošnikovih nakupov lahko banki sporočimo, koliko ogljičnega odtisa je s tem ustvaril, banke pa to predstavijo stranki, ki, če to želi, lahko prispeva v projekt za zmanjšanje vplivov ogljičnega odtisa oziroma ob naslednjem nakupu pomisli tudi na okolje. V svetu je veliko zelenega zavajanja ( ang. greenwashing), vesel sem, da smo v naši organizaciji temu res predani, in kot vidim, so tudi zaposleni na osebni ravni.
V Evropi kartice najpogosteje shranjujejo v mobilne denarnice in plačujejo s pametnim telefonom.