Kolesarjenje v mestu pozimi
Kolesarske steze Pristopi ob sneženju niso povsod enaki – Vsi udeleženci v prometu bi morali biti bolj strpni
Tudi na začetku zime v mestih vidimo precej kolesarjev. Seveda ne toliko kot v toplejšem delu leta, a več kot včasih, tudi števec kolesarjev na eni od prometnic v Ljubljani to pokaže. Pred zimsko sezono so predstavniki policije opozorili, da po obilnem sneženju dobivajo pritožbe kolesarjev, da kolesarske steze niso očiščene, če so, pa je to izvedeno v preozkem pasu, da ostajajo kupi snega, ki so, potem ko pomrznejo, nevarni za kolesarje. Zadnja leta sneg vsaj v nižjih legah ni nujna kategorija, a smo o tem vseeno povprašali po večjih mestih in dobili zanimive odgovore.
V Ljubljani so na mestnem oddelku za gospodarske dejavnosti in promet poudarili, da se ob sneženju po predpisih prednostno uredi dostop do šol, vrtcev, zdravstvenih ustanov in javnega prevoza. »Glede na to, da mestni avtobusi prepeljejo več ljudi naenkrat, kot jih na primer pozimi kolesari, je smiselno dati prednost zagotavljanju dostopnosti javnega prevoza, zato postajališča in ceste, kjer potekajo linije LPP, očistijo najprej. Kjer kolesarske steze oziroma pasovi potekajo po cestišču, se sneg z njih odstranjuje istočasno s pluženjem ceste, kjer pa potekajo zunaj cestišča, se kolesarske površine čistijo istočasno s pločnikom. Postajališča Biciklja očistijo v najkrajšem možnem času, celo že med sneženjem,« so zapisali.
Na naše vprašanje, ali je na to temo kaj pritožb, so odgovorili, da te evidence v preteklosti niso vodili, da pa so pobude vidne na portalu Pobude meščanov (htps:// pobude.ljubljana.si/). Dodajajo, da največkrat lahko spremljamo kritične objave (zlasti na družbenih omrežjih) tistih kolesarjev, ki so kljub njihovim pojasnilom skoraj vedno negativno naravnani proti mestni občini. Po njihovih besedah ob skoraj vsakem sneženju pojasnjujejo, zakaj ne morejo biti kolesarske steze očiščene prve med vso javno cestno infrastruk
Kolesarjenje v mestu niti pozimi ni več redkost.
turo in javnimi površinami. »Treba je razumeti, da vseh 600 cest in ulic ter več kot 300 kilometrov urejenih kolesarskih površin v Ljubljani ne moremo očistiti takoj, ko zapade nekaj centimetrov snega. Dejstvo je, da zimske razmere zahtevajo tudi prilagoditev pri gibanju po zunanjih površinah, predvsem pa sta potrebni previdnost in strpnost,« so zapisali.
V Mariboru, kot so nam pojasnili na tamkajšnjem javnem holdingu, vsako leto pred uradnim začetkom zimske sezone na slovenskih cestah pripravijo elabo
rat zimskega vzdrževanja javnih prometnih površin, ki je usklajen s potrebami mestnih četrti in krajevnih skupnosti. Kolesarske steze, ki so izično ločene od vozišča, ob obilnejšem sneženju uporabijo kot površino za odlaganje snega po pluženju, tiste, ki so del vozišča, pa vzdržujejo skladno s standardi zimske službe, ki veljajo v celotni Sloveniji. Ti velevajo, da se začne posipati ob nevarnosti zmrzali oziroma ob sneženju, to je ko se sneg oprijema cestišča, plužiti pa, ko zapade do 10 centimetrov snega. V zadnjih letih so sicer mile zime in na tem področju niso zaznali večjih težav.
Pluženje kot strošek
V Celju so nam prav tako odgovorili, da večjih snežnih padavin niso imeli že tri leta, da pa se kolesarji sami zavedajo, da v času zimskih razmer kolesarjenje velikokrat ni mogoče. Takrat priporočajo uporabo drugih javnih prevoznih sredstev oziroma hojo. Tudi oni vsako leto izdelajo izvedbeni program zimske službe, v katerem so določene prednostne naloge. V letošnji zimski sezoni po izvedbenem načrtu kolesarskih stez ne plužijo. Očistijo pločnike s kolesarsko stezo, vendar vožnja s kolesom na tem delu ni primerna, mogoča je samo varna hoja. Kadar ni snežnih padavin, pa se kolesarske steze lahko normalno uporabljajo. Dodali so, da bi bilo pluženje kolesarskih poti seveda mogoče, vendar bi povzročilo velike dodatne stroške in prineslo morebitne odškodninske tožbe, saj kolo nima zimske opreme in zaradi svoje speciike ni najbolj primerno za vožnjo po snegu (enosledno vozilo).
V Kranju velja, da kjer so kolesarske površine na cestišču, te čistijo sočasno s pluženjem ceste, kjer so zunaj cestišča, pa sočasno s pločnikom. V primeru, da kolesarska površina poteka na robu vozišča (kolesarski pas) ali je izvedena vzdolžno na pločniku, sme izvajalec rednega vzdrževanja cest sneg s pločnika in cestišča začasno odložiti na kolesarsko površino. Ob večjih količinah snega se v območjih križišč opravi odvoz snega, pri čemer kolesarskih površin in pločnikov v križiščih praviloma ne zasipavajo.
Tudi v Kranju vse več zimskih kolesarjev
Zlasti v ožjem mestnem območju opažajo vse večjo uporabo koles v zimskem času, kar je z vidika trajnostne mobilnosti dobrodošlo. Tudi sistem javne izposoje koles Krskolesom (zgolj navadna kolesa) bo letos pozimi deloval že tretjič zapored. Posebnih težav ne zaznavajo. Po sneženju, ki je sicer v zadnjem obdobju bolj redkost kot pravilo, je morda kdaj dostop do katere od postaj kratkotrajno nekoliko otežen, a tudi to pristojne službe razmeroma hitro uredijo.
Kot dodajajo, pri vrstnem redu zimskega čiščenja kolesarske površine le ne morejo biti prednostna naloga, saj je v dneh sneženja ali tik za tem kolesarjenje precej neprimerna oblika potovanja in je bolj smiselno uporabiti javni potniški promet.
Na mestni občini Novo mesto pravijo, da se zavedajo, da kolesarjenje postaja vse bolj priljubljena oblika mobilnosti v mestu, zato se ga trudijo omogočiti v vseh vremenskih razmerah. Prednost pri pluženju imajo sicer glavne in lokalne ceste, nato pločniki in kolesarske steze, za kar pa se ob napovedanem sneženju in v zimskih razmerah njihov izvajalec zimske službe pravočasno ustrezno pripravi. Glede te tematike doslej niso zaznali posebnih pritožb.
• Zadnja leta ni bilo obilnega sneženja, malo tudi pritožb kolesarjev.
• V Ljubljani naj bi se pritoževali tisti, ki so tudi sicer kritični do občine.
• V vseh mestih poudarjajo, da ima ob sneženju prednost javni promet.