Terenec z zmerno ceno
Test Pri suzukiju vitari najdemo kako pomanjkljivost pri opremi, a je bolj pomembno, da ima štirikolesni pogon
ren. Brez težav lahko v njem sedi pet odraslih potnikov, na zadnji klopi je dovolj prostora tudi, če imata voznik in sovoznik sedež pomaknjen povsem nazaj. Enako velja za prtljažnik s 585 litri prostornine, s podrtimi zadnjimi sedeži je na voljo 1710 litrov.
Za slovenski trg trenutno še ni podrobnih podatkov, gotovo je le, da enyaq RS pride k nam prihodnje leto. Glede na ceno enyaqa coupeja RS prav poceni ne bo niti enyaq RS. Na mednarodni predstavitvi so se Škodini strokovnjaki strinjali, da so tovrstni modeli za pravo spodbujanje električne mobilnosti predragi, zato so napovedali, da bodo že kmalu na trg poslali tudi cenejše električne modele.
Suzuki je ena redkih znamk, pri katerih je mogoče v ospredje postaviti vrednost za plačani denar. Njihova vitara je namreč SUV, poleg tega ima še štirikolesni pogon, dober hibridni sklop in korektno porabo. No, vse pri tem avtomobilu le ni odlično.
Suzukiji so imeli pogosto bencinske motorje, ki res ne potrošijo prav veliko. Včasih gre za blage hibride, v tem primeru pa za bolj konkretno bencinsko-električno kombinacijo, tržno jo označujejo z angleškim izrazom »full hybrid«.
Bencinski štirivaljnik z 1,5 litra prostornine ima moč 74 kW, pomaga mu še 24-kilovatni električni motor. Sistemska moč znaša 85 kW. Vitara speljuje predvsem v električnem pogonu, ob spuščenem plinu tudi pridobiva energijo, prav tako je med vožnjo sposobna občasno kilometer ali dva prepeljati le na elektriko. Sicer pa ta rahlo pomaga bencinskemu motorju. Če imamo lahko nogo, se vse to pri običajni rabi kaže v dokaj ugodni porabi, manj kot šest litrov. Pravzaprav je bilo v našem primeru 5,8 litra prav toliko, kot navajajo uradni tehnični podatki.
Če cestne preizkušnje niso prehude, gre pogon le na sprednji kolesi, kadar je treba, se prenese še na zadnji. Lahko si že prej nastavimo, da bo pogon ves čas štirikolesni. Za prenos moči skrbi samodejni robotizirani menjalnik, ki je občasno, predvsem ob malce močnejšem pospeševanju, glasen, v celotnem pogonskem sklopu je to najmanj prepričljiv del.
Vitara je glede na skromne zunanje mere (dolžina 417 centimetrov) solidno prostoren avtomobil, bolj na zadnji klopi kot v prtljažniku, tam litrskih čudežev ni. Zaradi baterije hibridnega sistema ima v osnovi le 289 litrov prostora (pri blagem hibridu 375 litrov), je pa enostavno povečljiv s podrtjem zadnje klopi, ki pade v ravno dno.
Ureditev za volanom je korektna, tu mislim na ustrezno kombinacijo upravljanja na dotik in pritiskanja na gumbe oziroma stikala. Materiali so solidni, ne več kot to, vendarle bi kakšni deli iz plastike lahko bili boljši. Večja zamera gre delovanju večopravilnega sredinskega zaslona: radijske postaje je digitalni sistem lovil slabo, slišnost pametnega telefona v prostoročnem načinu delovanja je bila šibka. Tudi asistenčni sistemi bi bili lahko malce bolj dodelani.
Sicer pa je celoten vtis o izdelku vseeno dober, predvsem ker zanj ne plačamo gore denarja. Približno 28 tisočakov velja ta najbolje opremljena vitara, kar je še kolikor toliko spodoben znesek. Druga stvar je, koliko boste nanjo v teh časih morali čakati.