Če je tekmovalec lažji, še ne pomeni, da bo zmagoval
braževanje športnih delavcev, trenerjev, vodij klubov in sodnikov. Preventivno bi po mnenju Mine Markovič lahko delovali že na letnih zdravniških pregledih, ki jih morajo opravljati vsi kategorizirani športniki v Sloveniji od perspektivnega razreda naprej. »Prej ko se težave ugotovijo, prej lahko ponudimo oporo, saj je preventiva najpomembnejša.« Predvsem pa se morajo športniki zavedati, je dodala, da če ne dajo telesu tega, kar potrebuje, ustavljajo svoj napredek.
Zelo pomembno vlogo igrajo tudi trenerji in starši. »Trener lahko verbalno ali neverbalno spodŠportna plezalka in olimpijska prvakinja Janja Garnbret je tudi za Delo opozorila, da bi bilo treba o motnjah hranjenja med športniki govoriti na glas in najti rešitve.
Kaj vas je spodbudilo k temu, da ste začeli opozarjati na motnje hranjenja v športu?
Prepričal me je trend, ki ga že dlje opažam tudi pri nas v svetovnem pokalu. Spremembe hranjenja s ciljem, da bo nekdo shujšal, da bo lažji in posledično lažje plezal, se mi ne zdijo dobre, saj s tem lahko povzročimo zdravstvene težave. Na tak način tvegati svoje zdravje za morebiten uspeh se mi ne zdi prava pot. Hkrati velja poudariti, da ta pristop ne prinaša avtomatične rešitve in najboljših rezultatov.
Kako to vpliva na rezultate, formo tekmovalk?
Dolgoročno si upam trditi, da je to nevzdržen pristop za doseganje odličnih rezultatov. Pri plezanju, če je tekmovalec lažji, še ne pomeni, da bo zmagoval, saj moraš biti tudi dovolj močan, da lahko premagaš steno. Po tem, kar sem videla pri nas, je morda kratbuja k določenemu tipu vedenja,« je opozorila Mina Markovič. Podobno je Tina Jeromel povedala za starše, ki lahko pritiskajo na otroke, ne da bi se tega zavedali. »Starši športnikov se pogosto zelo identificirajo z otrokovim rezultatom, temu rečemo past obratne identifikacije. Po neki naravni poti bi se morali otroci identificirati s starši, a ko postanejo otroci uspešni športniki, se zgodi, da začnejo starši meriti uspeh svojega starševstva z njihovimi rezultati. Te pasti se je treba zavedati in se truditi, da se identificiramo z drugimi stvarmi, s svojim delom,« je opozorila. koročno kje komu še uspelo, sledil pa je strm padec v formi in rezultatih.
Kako bi bilo po vašem mnenju treba ukrepati, da bi zajezili problem?
Predvsem bolj odkrito govoriti o tem. Tudi sistemsko nasloviti težavo, saj lahko ta trend prinese tekmovalcem več škode kot koristi, zlasti z zdravstvenega vidika.
Kakšna je pri tem vloga trenerjev?
Velika. Trener je tisti, ki tekmovalcu daje napotke, ga usmerja. Seveda je na koncu tekmovalec tisti, ki se odloči. A je zagotovo vloga trenerja tudi, da poda svoje mnenje, kaj je za tekmovalca najboljše. Če bi vsi trenerji bili proti izrazitemu hujšanju in motnjam hranjenja, bi bilo tega pojava manj. Vsaj po mojem mnenju moramo vzgajati zdravo telo, ki je kot takšno sposobno premagovati ovire. Ne pa ga pripeljati do točke, kjer skoraj ne more več delovati.
Janja Garnbret:
Vzgajati moramo zdravo telo, ki je kot takšno sposobno premagovati ovire.
Prav starši in trenerji so tisti, ki morajo prvi opaziti spremembe pri otrocih in lahko s toplim pristopom veliko naredijo. »Starši otrok športnikov morajo še bolj skrbeti, da z njimi ohranjajo lepe, tople odnose. Časa za preživljanje skupnega časa imajo malo, tako da naj bo ta posvečen družinskemu življenju, in ne športu. Topli odnosi v družini omogočajo, da se mladi lažje spoprijemajo z zahtevami športa in sodobnega sveta ter se tako izognejo pastem, ki jih nastavljajo razna pravila in prehranski miti,« je poudarila Tina Jeromen.