Novi dokumenti, stare teorije zarote
John F. Kennedy Predsednik Biden je ukazal objavo 13.173 originalnih dokumentov o atentatu na JFK-ja
Ameriški državni arhivi so objavili 13.173 originalnih dokumentov o atentatu na predsednika Johna F. Kennedyja, ki se je zgodil 22. novembra 1963 v Dallasu. Tisti, ki ne verjamejo uradnim razlagam, so opomnili, da več tisoč dokumentov ostaja v bunkerju. Umor mladega in karizmatičnega predsednika skoraj šest desetletij pozneje še vedno vzbuja nešteto teorij zarote.
• Bidnovo prizadevanje za boljše razumevanje tragičnega dogodka.
• 95 odstotkov dokumentov javnih, a mnoge zanimajo preostali.
• Konservativci o podobnostih med obravnavanjem Kennedyja in Trumpa.
Podoba prve dame Jackie Kennedy, ki v rožnatem Chanelovem kostimu pleza po zadnjem delu limuzine stran od ustreljenega moža, sodi v anale ameriške in svetovne zgodovine. Šestindvajsetsekundni ilm amaterskega snemalca Abrahama Zapruderja, ki ga je objavila revija Life, pa je napoved povsod navzočih telefonskih kamer. Umor šarmantnega potomca vplivne družine irskih priseljencev iz Massachusetsa je kljub temu, da se je zgodil pred očmi ameriške in svetovne javnosti, vzbudil še več domišljije od njegovega prezgodaj končanega, toda izjemnega življenja. Ameriški predsednik Joe Biden, ki je ukazal objavo omenjenih dokumentov, je ocenil, da bodo javnosti zagotovili boljše razumevanje tragičnega dogodka.
Warrenova komisija, ki jo je po ukazu Kennedyjevega naslednika v Beli hiši Lyndona Johnsona vodil predsednik vrhovnega sodišča, je sklenila, da je nekdanji marinec Lee Harvey Oswald deloval sam. Med zdaj objavljenimi dokumenti so podatki obveščevalne službe Cia o njegovih stikih z veleposlaništvom Sovjetske zveze v Mehiki dva meseca pred atentatom, ena od doslej neznanih podrobnosti je, da so njegov telefonski klic snemali v sodelovanju z uradom mehiškega predsednika, in to brez vednosti mehiških varnostnih služb. Oswalda, ki je emigriral v Sovjetsko zvezo in se z rusko ženo vrnil v Dallas, so nadzorovali od leta 1960.
... da bi ga ustavili
Drugo zanimivo poročilo Cie je o kosilu ameriških in sovjetskih uradnikov septembra 1964 v Helsinkih, na katerem je general sovjetske obveščevalne službe KGB in diplomat Feliks Karasev lastnika dallaškega nočnega kluba Jacka Rubyja, ki je dva dni po uboju predsednika Kennedyja ustrelil Oswalda, označil za orodje »reakcionarnih sil« ter omenil, da naj bi mu pomagali »nekateri ameriški uradniki«. Ameriški uradniki so ga poskusili prepričati, da to ni res, a naj bi Karasev vztrajal pri svojem.
Takšni podatki najbrž ne bodo prepričali Američanov, ki še vedno ne verjamejo v uradne razlage umora. »Ubili so Kennedyja, da bi ga ustavili,« je na družbenih omrežjih zapisala republikanska predstavnica iz Georgie Marjorie Taylor Greene skupaj z navedbo citata ubitega predsednika, da bo Cio raztreščil na tisoč koščkov ter jih raztresel v vetru. »Niso ubili Trumpa, ker je gibanje premočno, zato ga ubijajo z lažmi – ali vsaj mislijo, da ga lahko, mi vemo, da ne morejo,« je radikalna republikanska političarka JFK-jevo usodo povezala z zadnjim republikanskim predsednikom Donaldom Trumpom. Komentator televizijske družbe Fox News Tucker Carlston pa je navedel pozitiven odgovor »osebe, ki je globoko seznanjena s preostalimi dokumenti«, na vprašanje, ali je bila v uboj ameriškega predsednika vpletena Cia.
V Beli hiši so ocenili, da je zdaj javnosti dostopnih 95 odstotkov dokumentov, za tiste, ki še niso, pa je predsednik Biden državnim arhivom in drugim agencijam naročil, naj do prvega maja presodijo njihov status.