Premoč leve sredine, kakršne še ni bilo
Supervolilno leto Zaznamoval ga je samozavesten in ponekod samovoljen premier, ki obvladuje tudi zakonodajno oblast
Skupni imenovalec vseh letošnjih volitev in referendumov so porazi SDS in njenega dolgoletnega predsednika, ideologa in stratega Janeza Janše. V letošnjem supervolilnem letu je doživel superporaze.
Na krilih civilne družbe je na parlamentarnih volitvah rekordno zmago slavil Robert Golob, ki je okoli svoje politike »malo levo, malo desno« sestavil svojo stranko Gibanje Svoboda. »Že videno. Sicer v podobi SMC, ki je leta 2014 na čelu z Mirom Cerarjem konsolidiral centristično neoliberalno politiko. Sedanja različica konsolidiranja je brutalnejša, Svoboda je kanibalizirala LMŠ in SAB,« ocenjuje politični analitik in politolog s Fakultete za družbene vede UL dr. Marinko Banjac. S krizo identitete se po volitvah ukvarjata sicer koalicijski stranki SD in Levica, tako kot LMŠ in SAB članici slavne Koalicije ustavnega loka.
»Vstopamo v družbenopolitični prostor, ki je na splošno nezdravo nekritičen do početja sedanje leve oblasti. Ta pri svojem vladanju uporablja antijanševski alibi – svoje pretirano poseganje v družbene in državne sisteme upravičuje z izgovorom, da depolitizira državo, kar je absurdno samo po sebi, saj ena politika ne more depolitizirati druge politike,« značilnosti politične situacije ob vstopu v leto 2023 ocenjuje urednik portala Domovina.je Rok Čakš.
Letošnje predsedniške volitve so na položaj prvič postavile žensko. Nataša Pirc Musar, ki je prejšnji teden od Boruta Pahorja prevzela predsedniško funkcijo, bo po oceni Banjca »precej formalistična in bo gradila na liberalnih vrednotah, podobno kot pred Pahorjem Danilo Türk«.
»Najbrž ni nikogar, ki bi leto 2022 označil kot politično dolgočasno. Toda ob vseh političnih trilerjih tega leta in vseh spremembah se pravzaprav ni spremenilo veliko,« črto pod supervolilno leto, ki je imelo svojo uverturo v lanskem referendumu o vodah, letos pa so sledile aprilske državnozborske volitve ter poznojesenski volilni blok s predsedniškimi in lokalnimi volitvami ter trojnim referendumom, potegne politični analitik in politolog s Fakultete za družbene vede UL dr. Marinko Banjac.
Skupni imenovalec vseh letošnjih volitev in referendumov so porazi stranke SDS ter njenega dolgoletnega predsednika, ideologa in stratega Janeza Janše. Na začetku leta se je počasi iztekal mandat prejšnje vlade Janeza Janše, ki so ga uporno spremljali civilnodružbeni protesti. »Res pa je, da so bili tokrat protesti kolesarjev ob slavnih poskusih prikrojevanja medijev, predvsem javne RTV, mačehovskega odnosa do kulture in ciničnega, če ne celo sovražnega odnosa do civilne družbe, verjetno še bolj upravičeni kot v času tako imenovanih vseslovenskih vstaj,« ugotavlja Banjac. Tako kot pred desetletjem je Janšev oblastni sestop tudi letos tlakovala civilna družba, toliko bolj zato, ker je četverica strank Koalicije ustavnega loka – dve sta zdaj v koaliciji, dve sta se utopili v zmagoviti stranki –, doživela iasko na aprilskih volitvah.
Na krilih angažmaja civilne družbe je rekordno zmago slavil Robert Golob, ki je okoli svoje vizije politike »malo levo, malo desno« sestavil svojo stranko Gibanje Svoboda. »Že videno. Sicer v podobi SMC, ki je leta 2014 na čelu z Mirom Cerarjem konsolidiral centristično (neo)liberalno politiko. Tudi tokrat imamo opravka točno s tem, morda je sedanja različica konsolidiranja le brutalnejša, kar se je izkazalo tudi z načinom, kako je Gibanje Svoboda kanibaliziralo LMŠ in SAB,« pravi Banjac.
In točno tako kot takrat SMC in Cerar tudi Gibanje Svoboda in Golob po njegovem mnenju že spoznavata, kaj je kritično levosredinsko volilno telo, ki hitro izrazi nezadovoljstvo in ne sledi slepo izbranemu vodji. »V tem letu si je Golob pridobil zelo veliko političnega kapitala, toda v preteklosti smo že videli, kako je s tovrstnimi hišicami iz kart,« dodaja Banjac, ki se je navezal na prvi resni konlikt v Golobovi vladi, zaradi katerega je odstopila ministrica za notranje zadeve Tatjana Bobnar, ki kot strokovnjakinja s predsednikom vlade ni delila enakih pogledov na to, kaj pomeni politizacija Policije.
Premoč levice, kakršne še ni bilo
V iztekajočem se letu so prvič do zdaj v samostojni Sloveniji sovpadale trojne pomembne volitve. Politični analitik in urednik portala Domovina.je Rok Čakš pravi, da sta vsa ta zgoščena glasovanja bistveno zaznamovali najprej situacija s covidom-19 z vsemi posledicami – od nujnih omejitev svoboščin, potrebe po cepljenju in vsem drugem – ter obdobje dveh let desnosredinske vlade, ki se je s temi okoliščinami po svojih močeh spopadala. »Objektivno gledano sta se v eksplozivno mešanico zlili dve družbeni anomaliji – prisotnost nalezljive bolezni, s kakršno se nismo srečali več desetletij, ter desnosredinska vlada, ki je v Sloveniji na oblasti le tu in tam,« razloge za volilne poraze desnih strank strne Čakš.
Pozitivna plat te eksplozivne mešanice pa je po njegovem mnenju bila, da je ljudi pognala na volišča in s tem vsaj začasno obrnila trend padanja volilne udeležbe. Negativna pa, da so na prav vseh volitvah in referendumih glasovali pod vtisom te eksplozivne mešanice ter državo močno nagnili v levo, kar je sicer legitimno, slabo pa v smislu, da je v družbenopolitičnem prostoru do dobršne mere porušen sistem zavor in ravnovesij. »Po supervolilnem letu ima leva politična opcija v državi skoraj že nezdravo premoč, ki vpliva na njeno pretirano samozavest, skoraj že aroganco pri vladanju, kar smo videli na primeru 'zapleta' s Tatjano Bobnar,« opozarja Čakš in poudarja, da smo zdaj priča očitni premoči levice, najmočnejši v samostojni državi.
Poražencev je več kot zmagovalcev
»Na desni je Janša kot že ničkolikokrat pokazal, da je nesporno ključna igura, vendar je v tem supervolilnem letu doživel superporaze,« ugotavlja Banjac. Seveda so se v SDS potrudili in naredili takšno interpretacijo volilnih rezultatov, ki kaže na njihov volilni uspeh. »A da ni tako, kažejo tudi bolj ali manj previdne kritike Janše na desni in pozivi, da mora oditi,« opaža Banjac.
Preizpraševanje vloge Janše ni torej nič novega. V tem kontekstu so se letos pojavljala ugibanja, ali morda Anže Logar, ki je kot predsedniški kandidat dobro pariral Nataši Pirc Musar, ne pripravlja terena za menjavo Janše na čelu SDS. »Toda tisti, ki je mislil, da bo šel Logar na lastno pest onkraj volje Janše, se je močno zmotil,« je prepričan Banjac.
Mimogrede, Nataša Pirc Musar, ki je prejšnji teden od Boruta Pahorja prevzela predsedniško funkcijo, bo po njegovem mnenju »precej formalistična in bo gradila na liberalnih vrednotah, podobno kot pred Pahorjem Danilo Türk«.
Kljub volilnim in referendumskim porazom pa ostaja SDS nedvomno dominantna stranka na desnici. NSi, utrujena od letošnjih volilnih porazov, je napovedala oddaljevanje od SDS, ki ji je lojalno služila v Janševi vladi. »Gotovo bo opozicija s samosvojim pristopom NSi šibkejša, kot če bi bili v vsem enotni,« trdi Čakš. SDS je po njegovem mnenju v opozicijskem pristopu brezkompromisna.
S težavami se spopadajo tudi na levem polu. Letošnji politični dogodki, vključno z volitvami, so pokazali, da je socialna demokracija v krizi. »SD, ki je imela s svojo identiteto v predhodnih letih že veliko težav, in Levica se iščeta in ves čas se zdi, da nimajo pravega odgovora, kako delovati in koga nagovarjati. Da ju ne bo ravno vsak, ki na nekaj let na levi sredini vstopi v politično tekmo, zamajal do temeljev,« meni Banjac. Po njegovem mnenju bo socialna dimenzija ključna za sedanjo vlado, ki bo morala pokazati rezultate na obljubljenih področjih ter urediti predvsem zdravstvo in stanovanjsko problematiko. »Premier pa bo moral delovati manj samovoljno. Sicer zelo diši po veliki krizi vlade v prihodnjem letu, ker bo njegova legitimnost med ljudmi izpuhtela,« napoveduje Banjac.
Izzivi za prihodnje leto
»Golob se je na položaju predsednika dobro znašel, vendar njegovo delovanje ni brez napak. Očitno dopušča dovolj manevrskega prostora strankama v koaliciji, da imata občutek, da lahko sledita uresničevanju zastavljenega programa in sta zato zelo kooperativni,« slog vodenja predsednika vlade po pol leta opiše Banjac. Poleg tega mu je uspelo vzpostaviti dialog s civilnodružbeno sfero, prav tako je v ozadju dosegel dogovor z NSi o nenapadanju, kar mu vsaj delno daje mir pred opozicijo.
»Toda Robert Golob deluje kot preveč nagnjen k nadzorovanju vseh področij, njegova odločnost ni problem,« meni Banjac. Problem bo neuresničevanje postavljenih ciljev in prevelika koncentracija odločanja v njegovih rokah. Takrat bo podpora vladi padla in utegnila bi se povečati notranja koalicijska trenja, kar bi lahko pokopalo sanje o vladanju v dveh mandatih, ocenjuje politolog.
»Vstopamo v družbenopolitični prostor, ki je na splošno nezdravo nekritičen do početja sedanje leve oblasti. Ta pri svojem vladanju uporablja antijanševski alibi, ko svoje pretirano poseganje v družbene in državne sisteme upravičuje z izgovorom, da depolitizira državo,« značilnosti političnega prostora ob vstopu v leto 2023 strne Čakš.
Pri tem gre leva oblast absolutno predaleč, zato bo po njegovem mnenju ob vsem, kar se napoveduje v prihodnjem letu, zelo pomembna vloga neodvisnih institucij, predvsem pa večinskih medijev, da bodo z nujno kritično distanco opozarjali na nedopustno početje oblasti ter ji pri tem nastavljali ogledalo, kot so prvič v tem mandatu to delno storili v primeru notranje ministrice Tatjane Bobnar.
• Golob je tako kot Cerar konsolidiral centristično neoliberalno politiko.
• Vlada potrebuje rezultate na področju zdravstva in stanovanjske problematike.
• Grožnja vladi je koncentracija odločanja v rokah Roberta Goloba.
Po supervolilnem letu ima leva politična opcija skoraj že nezdravo premoč, ki vpliva na njeno pretirano samozavest.
Rok Čakš