Delo (Slovenia)

Ključna bo dobičkonos­nost

Napovedi Pričakujem­o lahko povečano nihajnost na kapitalski­h trgih in zmerne pozitivne donosnosti

- Milka Bizovičar

Centralne banke so v odgovor na rast inlacije zaostrile denarno politiko, ki so jo vodile od inančne krize leta 2008. To je bil letos najpomembn­ejši dejavnik, ki je vplival na kapitalske trge, za leto 2023 pa Luka Flere, član uprave Generali Investment­s, pričakuje, da bo pozornost usmerjena predvsem v gospodarsk­o rast in dobičkonos­nost podjetij. »Najpomembn­ejše vprašanje prihodnjeg­a leta je, v katero smer se bo obrnila gospodarsk­a rast po tem, ko so centralne banke za umiritev inlacije stopile na zavoro. Če se bo inlacija začela umirjati, sprejeti ukrepi ne bodo preveč ohladili gospodarst­ev, če pa bodo morale centralne banke nadaljevat­i zaostrovan­je denarne politike z zviševanje­m obrestnih mer, to lahko privede do recesije oziroma negativne gospodarsk­e rasti. Letos je bil najpomembn­ejši dejavnik, ki je vplival na kapitalske trge, zaostrena denarna politika in s tem povezano zviševanje obrestnih mer, pri čemer smo imeli gospodarsk­o rast in tudi še vedno dobro dobičkonos­nost podjetij,« pravi Luka Flere.

Energetska kriza se bo nadaljeval­a

Kako pa kaže za prihodnje leto? »Prihodnje leto pričakujem, da se bomo ukvarjali predvsem z rastjo in tem, kolikšno dobičkonos­nost bodo podjetja v zaostrenem okolju lahko dosegla. Scenarija sta dva. Ali rahla ohladitev ali močnejša recesija, ki bi seveda bolj negativno vplivala tudi na kapitalske trge. Pod črto lahko rečem, da so se vrednotenj­a s padci na kapitalski­h trgih letos znižala, so pa razmere v svetu negotove.

Na eni strani imamo energetsko krizo, v zvezi s katero pričakujem in želim, da se bo konlikt v Ukrajini vsaj zamrznil oziroma ne bo eskaliral. Na drugi strani pa, če bi se politika Kitajske do covida-19 sprostila in manj negativno vplivala na gospodarst­vo, bi to pozitivno vplivalo na globalno gospodarsk­o sliko. Zato sem za leto 2023 zmeren optimist, je pa, kot rečeno, negotovost velika. Pričakujem­o lahko povečano nihajnost na kapitalski­h trgih in zmerne pozitivne donosnosti.«

Centralne banke so v odgovor na rast inlacije zaostrile denarno politiko, ki so jo vodile od inančne krize leta 2008. To je bil letos najpomembn­ejši dejavnik, ki je vplival na kapitalske trge, v letu 2023 pa Luka Flere, član uprave Generali Investment­s, pričakuje, da bo pozornost usmerjena predvsem na gospodarsk­o rast in dobičkonos­nost podjetij.

Pri tem je Flere optimistič­en, saj se kažejo prvi znaki ohlajanja inlacije v ZDA in Evropi. To pomeni, da ukrepi, ki so jih sprejele centralne banke, začenjajo učinkovati. »Če bi inlacija popolnoma ušla izpod nadzora in ostala na ravneh okoli deset odstotkov, bi morale centralne banke stopnjevat­i zaostrovan­je denarne politike, kar bi lahko privedlo do recesije v posameznih državah in lahko tudi globalno,« je pojasnil Flere. Opozoril je na pomembnost vlaganj na inančne trge, ki se še bolj izrazi v času inlacije.

Kakšno je bilo leto 2022 za vlagatelje na kapitalske trge?

V zadnjih letih se po svetu dogaja veliko pomembnih in nepričakov­anih dogodkov, začenši s pandemijo covida-19, krizo po tem, vojno v Ukrajini, ki je sprožila energetsko krizo. Vse to vpliva na gospodarsk­e razmere na globalni ravni in vpliva na kapitalske trge. Lansko jesen so se začeli kazati prvi znaki inlacije po svetu. Takrat je večina analitikov in tudi centralnih bank menila, da bo glede na razloge, zaradi katerih so rasle cene življenjsk­ih potrebščin, prehodna. Vojna v Ukrajini in energetska kriza, ki ji je sledila, je vse te napovedi in analize postavila na glavo, saj so se močno zvišale cene energentov, hrane … in se začele prelivati širše po ekonomiji. Rast cen je dobila širše ozadje, zato so centralne banke morale ukrepati, saj vemo, da je eden izmed njihovih ključnih ciljev zmerna in obvladljiv­a raven inlacije okoli dveh odstotkov.

Zakaj je vse to tako zelo pomembno tudi z vidika kapitalski­h trgov? Na dogajanje na kapitalski­h trgih v zadnjih desetih, petnajstih letih so vplivale predvsem centralne banke. Gospodarsk­o aktivnost so poskušale spodbujati z ohlapnimi denarnimi politikami, denar je bil zelo poceni, obrestne mere negativne in na trgu je bilo veliko likvidnost­i. Vse to je pomenilo močno rast inančnih sredstev in različnih naložbenih razredov, in ko so centralne banke morale začeti spreminjat­i denarno politiko, dvigovati obrestne mere, je to seveda vplivalo tudi na kapitalske trge. Videli smo močne padce v nekaterih naložbenih razredih. Za obveznice je bilo letošnje leto tudi zgodovinsk­o rekordno, tako glede padcev kot nihajnosti.

Na splošno lahko rečemo, da so bili letos bolj na udaru naložbeni razredi, ki so odvisni zlasti od tega, kaj se dogaja z obrestnimi merami. Delniški in obvezniški indeksi bodo leto večinoma zaključili v negativnem območju, seveda pa se vedno najdejo segmenti trga, ki jim takšne razmere ustrezajo. V času krize zaradi covida-19 je bil takšen primer sektor informacij­ske tehnologij­e, letos sektor surovin. Geografsko bi od večjih ekonomij s pozitivneg­a vidika izpostavil Indijo. Kapitalski trgi so tam proitirali, ker imajo v danih razmerah lažji dostop do cenejše energije, hkrati pa so geopolitič­no nekoliko odmaknjeni od središča dogajanja in imajo močan notranji trg z 1,4 milijarde prebivalce­v.

Kapitalski trgi se, kot ste dejali, trenutno gibljejo bolj v rdečem. V Generali Investment­s svetujete: Bodimo pogumni, ko so vsi preplašeni. Zakaj in kaj nas o tem uči zgodovina?

Gre za psihologij­o investiran­ja na kapitalski­h trgih. Znano je, da v okolju, ko cene na kapitalski­h trgih rastejo, samozavest zraste in s tem tudi pripravlje­nost investirat­i v bolj tvegane vrste naložb. Ko cene padajo, pa ljudje postanejo prestrašen­i in v večini primerov bolj razmišljaj­o o prodaji naložb kot o tem, da bi investiran­a sredstva povečevali. Zgodovinsk­o gledano najboljše donosnosti dosežemo, če denar vlagamo v času kriz, ko so cene nizke. V času evforije, ko vsi govorijo o kapitalski­h trgih, delnicah ali določenem naložbenem razredu, pa je to navadno znak, da se trg pregreva in da v takšnem okolju morda ni najbolj smiselno dodatno povečevati naložb ali vanje vlagati. Splošno načelo je, da sredstva, vložena na kapitalske trge, povečujemo, ko o tem nihče ne govori, saj so cene takrat nižje in donosi boljši, zmanjšujem­o pa jih, ko na trgu vlada evforija.

Je pa to s psihološke­ga vidika težko.

Da. Zato tudi pravimo, da je dobro biti pogumen, ko so drugi preplašeni. Večinoma ljudje nimamo toliko denarja, da bi ga lahko zapravljal­i za stvari, ki nam zmanjšujej­o kupno moč, zato je treba investirat­i, da našo prihodnjo kupno moč vsaj vzdržujemo.

Kaj svetujete vlagatelje­m, kako naj v tem času ohranjajo trezno glavo?

Nihanje kapitalski­h trgov ni nič nenavadneg­a, je stalnica. Če se odločimo del premoženja investirat­i nanje, moramo biti na to pripravlje­ni. Ključno za ohranjanje racionalno­sti je, da imamo jasno postavljen­e cilje ter strategijo, kako jih doseči. Strategija, kaj lahko dosežemo s prihranki v nekem časovnem obdobju z določeno stopnjo tveganja, mora biti določena objektivno in seveda ji moramo tudi slediti. Ključ je, da imamo srednje- do dolgoročno postavljen­e cilje ter ustrezno oblikovan in razpršen portfelj, ker potem ni možnosti za nenadne ali panične odločitve, ni potrebe, da bi nas preveč skrbelo, kaj se s portfeljem dogaja na dnevno. To je tudi ena od ključnih vlog družb za upravljanj­e, poleg tega, da aktivno upravljamo portfelje. Vlagatelje­m ponudimo celovito inančno storitev, ki vključuje tudi inančni posvet, na katerem skupaj pretehtamo vlagatelje­ve inančne cilje, koliko denarja lahko investira glede na inančno stanje, kolikšno tveganje si lahko privošči in ga tudi sprejema. Portfelj mora biti oblikovan tako, da ponoči mirno spimo, tudi če trgi nihajo, če padejo za več kot deset odstotkov, kar se lahko zgodi. Če nas te stvari obremenjuj­ejo, imamo v portfelju preveč oziroma premalo tvegane naložbe ali pa nerealna pričakovan­ja. Izkušnje kažejo, da vlagatelji običajno imajo inančne cilje, pogosto pa manjka realna ocena, kakšne donose lahko pričakujem­o ob določeni stopnji tveganja.

V letu 2023 pričakujem, da se bomo ukvarjali predvsem z rastjo in tem, kolikšno dobičkonos­nost bodo podjetja v zaostrenem okolju lahko dosegla.

Za obveznice je bilo letošnje leto tudi zgodovinsk­o gledano rekordno, tako glede padcev kot nihajnosti.

Prav ko kapitalski trgi nihajo v daljšem obdobju, se pokaže pomembnost dolgoročne­ga vlaganja. Zakaj je dolgoročno­st nekakšen varnostni ventil?

Naložbe z višjo pričakovan­o donosnostj­o so izpostavlj­ene večji nihajnosti ali drugim tveganjem. Če gledamo dva klasična naložbena razreda, delnice in obveznice: prve omogočajo višje pričakovan­e donosnosti, a cene tudi bolj nihajo oziroma v določenih časovnih obdobjih lahko padajo. Učinek tega lahko ublažimo s podaljševa­njem dobe investiran­ja: statističn­i podatki za ameriški trg kažejo, da se z daljšanjem časa, ko investiram­o na delniški trg, povečuje verjetnost, da bomo dosegli pozitivno donosnost. Za obdobje nekaj mesecev do leta dni je ta verjetnost od 50 do 70-odstotna, če pa gledamo priporočen­o dobo vlaganja v delniške naložbe ali delniške vzajemne sklade, to je približno deset let, je od 90- do 95-odstotna verjetnost, da bomo dosegli pozitiven donos. Zgodovina ameriškega trga tudi kaže, da so obdobja bikovskega trenda (rastoči trg od trenutka obrata po tem, ko so indeksi padli za več kot 20 odstotkov) v povprečju trajala 2,7 leta, celotna donosnost indeksa v tem obdobju pa je bila približno 110 odstotkov. Po drugi strani je medvedji trend, ko so indeksi padli za več kot 20 odstotkov, povprečno trajal 9,5 meseca, in to v povprečju za 35 odstotkov. Če povzamem, pretekle izkušnje torej kažejo, da če naložbe držimo skozi medvedji in bikovski trend, bomo v bikovskem zaslužili več, kot bomo izgubili v medvedjem. To pomeni, da je največja napaka, ki jo investitor lahko stori, to, da je prisiljen prodajati naložbe v času padca, najpogoste­je zaradi likvidnost­nih potreb ali strahu, in s tem zaklene izgube.

Mislite, da je prav dolgoročno­st vzrok, da se ljudje v Sloveniji raje kot za naložbe na kapitalske trge odločajo za varčevanje na bankah? Ali nas je strah česa drugega?

Po mojem mnenju gre bolj za nepoznavan­je alternativ­nih možnosti bančnim depozitom in za slabo izkušnjo iz leta 2008. Takratna inančna kriza je bila prva večja, ki smo jo doživeli tudi vlagatelji v Sloveniji. Mogoče smo bili nepripravl­jeni na kaj takšnega in lahko rečem, da takrat tudi niso bila upoštevana vsa pravila investiran­ja. Ljudje so imeli nerealna pričakovan­ja o pričakovan­i donosnosti naložb, predvsem pa ni bilo upoštevano osnovno načelo, ki je, da ne smemo nositi vseh jajc v eni košari in da je treba premoženje razpršiti. Vseeno pa bi rekel, da je najpomembn­ejši vzrok za manjše zanimanje za kapitalske trge inančna nepismenos­t. Še vedno veliko Slovencev ne ve, kaj vzajemni skladi so in kako participir­ati na kapitalski­h trgih.

O slabi inančni pismenosti govorimo že več kot deset let, se sploh kam premaknemo?

Da, se izboljšuje, je pa to dolgoročen proces. Ocenjujem, da je zadnje obdobje negativnih obrestnih mer na bankah ljudi prisililo, da razmislijo o tem, kako plemenitit­i denar in ali so bančna varčevanja res najboljša rešitev. V tujini so po višini sredstev v upravljanj­u največji obvezniški skladi in skladi denarnega trga, ki so alternativ­a bančnim depozitom. Nihajnost teh vzajemnih skladov je precej nižja od delniških, primerni so za ljudi, ki imajo kratkoročn­ejše inančne cilje in niso pripravlje­ni prevzemati prevelikih tveganj.

Vrednost bančnih vlog je rasla celo v času, ko smo morali bankam plačevati, če smo jim dali denar na razpolago. V času inlacije se veselimo obresti. Kaj pa pri tem prezremo?

Gre za razliko med nominalnim­i in realnimi donosnostm­i. Če hočemo ohranjati kupno moč, moramo zaslužiti realno pozitivne donosnosti. Različni naložbeni razredi pa nam omogočajo različno raven zaščite pred inlacijo: depoziti in navadne obveznice nam nosijo nominalne obrestne mere, medtem ko delnice, nepremični­ne in drugi realni naložbeni razredi omogočajo delno zaščito pred inlacijo. Kako? Recimo podjetja, seveda odvisno od sektorja in konkurenčn­ega okolja, lahko rast cen delno ali v celoti prenesejo na potrošnika. To pomeni, da so njihovi poslovni rezultati boljši, vlagatelji pa to nagradijo z višjo ceno njihovih delnic na borzi.

Kaj pomeni za celotno družbo, če nam denar leži na bankah? Kakšne priložnost­i s tem izpuščamo iz rok?

Z vidika posameznik­a, še posebno mladih, ni racionalno, da imamo vsa privarčeva­na sredstva na banki, ker s tem zamujamo priložnost višjih donosnosti in na koncu boljšega standarda za posameznik­a, družbo in državo. Z vidika države, celotne družbe zamujamo priložnost širšega razvoja kapitalske­ga trga in tudi razvoj določenih akterjev, na primer alternativ­nih ali pokojninsk­ih skladov, ki denar, ki ga upravljajo, plasirajo naprej podjetjem. Tako se ustvari krog. Ocenjujem, da ima Slovenija na področju regulative, poenostavi­tve birokracij­e in procesov še veliko izzivov, da bi se vzpostavil učinkovit inančni sistem, vključno s pokojninsk­im sistemom. V bančnih depozitih imamo 26 milijard evrov, od tega večji del v obliki vpoglednih vlog in ta sredstva se ne prelivajo naprej po gospodarst­vu. Zdaj to prinaša pozitivne obresti, a so nižje od inlacije, tako da izgubljamo kupno moč, bi pa ta sredstva v ugodnih razmerah lahko ustvarjala neko dodano vrednost. Vsak deležnik v tem procesu lahko prispeva k oblikovanj­u toka denarja od prihrankov, inančnih institucij, kot so pokojninsk­i skladi, vzajemni skladi in podobno, s katerimi prebivalci bolj dolgoročno varčujejo, do podjetij s potencialo­m rasti in ustvarjanj­a dodane vrednosti in nato skupaj z vsemi multiplika­tivnimi učinki spet k prebivalst­vu. Tako pa so mala in srednja podjetja, ki iščejo inanciranj­e, odvisna večinoma od bank, te pa se spopadajo tudi z omejitvami, predvsem na regulatorn­em področju. Če bi imeli večjo likvidnost in globino na kapitalske­m trgu ali še razvitejši segment alternativ­nih skladov, bi imela ta podjetja alternativ­ne vire bančnemu inanciranj­u.

Država bi morala poskrbeti za ustrezno okolje in sistemski regulatorn­i okvir, davčne spodbude. Priložnost vidim na pokojninsk­em področju, kjer imamo v soseščini primere dobrih praks, in tudi pri nadaljnjem razvoju segmenta investicij­skih skladov.

Ali se mlajše generacije, podobno kot na marsikater­em drugem področju, razlikujej­o od prejšnjih po tem, kako razmišljaj­o o plemeniten­ju denarja? Kako razumejo vlaganja?

V povprečju so mlajše generacije bolj inančno ozaveščene kot starejše. Bolje poznajo alternativ­ne možnosti na inančnih trgih. Imajo pa seveda druge izzive. Veliko mladih za rešitev stanovanjs­kega vprašanja najame posojilo, zato imajo manjšo možnost ustvarjanj­a presežkov za investiran­je. Drugi problem, s katerim se hitro srečajo, je pomanjkanj­e izkušenj.

Kljub vsemu svetujem, da čim prej, četudi z majhnimi zneski, začnejo investirat­i. Kajti časovna komponenta je tu zelo pomembna, prej ko začnemo, bolje je, saj obrestno obrestni račun dela njim v korist.

Kje pa vidite priložnost­i za vlagatelje v letu 2023 in kje bo treba biti pozoren?

Najpomembn­ejše vprašanje prihodnjeg­a leta je, v katero smer se bo obrnila gospodarsk­a rast po tem, ko so centralne banke za umiritev inlacije stopile na zavoro. Če se bo inlacija začela umirjati, sprejeti ukrepi ne bodo preveč ohladili gospodarst­ev, če pa bodo morale centralne banke nadaljevat­i zaostrovan­je denarne politike z zviševanje­m obrestnih mer, pa to lahko privede do recesije oziroma negativne gospodarsk­e rasti. Letos je bil najpomembn­ejši dejavnik, ki je vplival na kapitalske trge, zaostrena denarna politika in s tem povezano višanje obrestnih mer, pri čemer smo imeli gospodarsk­o rast in tudi še vedno dobro dobičkonos­nost podjetij. Prihodnje leto pa pričakujem, da se bomo ukvarjali predvsem z rastjo in tem, kolikšno dobičkonos­nost bodo podjetja v zaostrenem okolju lahko dosegla. Scenarija sta dva. Ali rahla ohladitev ali močnejša recesija, ki bi seveda bolj negativno vplivala tudi na kapitalske trge. Pod črto lahko rečem, da so se vrednotenj­a s padci na kapitalski­h trgih letos znižala, so pa razmere v svetu trenutno negotove. Na ena strani imamo energetsko krizo, v zvezi s katero pričakujem in želim, da se bo konlikt v Ukrajini vsaj zamrznil oziroma ne bo eskaliral. Na drugi strani, če bi se politika Kitajske do covida-19 sprostila in manj negativno vplivala na gospodarst­vo, bi to pozitivno vplivalo na globalno gospodarsk­o sliko. Zato sem za leto 2023 zmeren optimist, je pa, kot rečeno, negotovost velika. Pričakujem­o lahko povečano nihajnost na kapitalski­h trgih in zmerne pozitivne donosnosti.

Mlajše generacije bolje poznajo alternativ­ne možnosti na inančnih trgih.

 ?? Luka
Flere. ?? V zvezi z energetsko krizo želim, da bi se konlikt v Ukrajini vsaj zamrznil, pravi
Luka Flere. V zvezi z energetsko krizo želim, da bi se konlikt v Ukrajini vsaj zamrznil, pravi
 ?? ?? Splošno načelo je, da sredstva, vložena na kapitalske trge, povečujemo, ko o tem nihče ne govori, saj so cene takrat nižje in donosi boljši, zmanjšujem­o pa jih, ko na trgu vlada evforija, pravi Luka Flere.
Splošno načelo je, da sredstva, vložena na kapitalske trge, povečujemo, ko o tem nihče ne govori, saj so cene takrat nižje in donosi boljši, zmanjšujem­o pa jih, ko na trgu vlada evforija, pravi Luka Flere.

Newspapers in Slovenian

Newspapers from Slovenia