Gripa po dveh letih spet udarila
Največja porast med otroci – Za cepljenje se odloča manj ljudi kot pred epidemijo
»Letos je gripa udarila prej kot običajno, saj je precej mrzlo vreme pred štirinajstimi dnevi ustvarilo idealne pogoje za njeno širjenje,« pojasnjuje infektologinja Mateja Logar iz UKC Ljubljana. NIJZ je do 18. decembra letos zabeležil že 400 okužb, do konca leta se bo število povečalo na več kot 600, če ne 700 – kajti v prvih treh dneh zadnjega tedna so imeli samo v UKC Ljubljana potrjenih 48 vzorcev z gripo, v celotnem prejšnjem tednu pa je bilo takšnih skupaj 96 vzorcev.
Okuženost s covidom-19 je še vedno prevladujoča okužba dihal kljub strmemu povečevanju števila obolelih za gripo – v nedeljo je bilo sedemdnevno povprečje potrjenih primerov covida-19 1625. Na NIJZ opozarjajo tudi, da so uradni podatki zadnjega tedna v letu nižji od dejanskega stanja, saj je v času počitnic manj obiskov pri zdravniku. »Zaradi praznikov se ljudje družijo, udeležujejo množičnih prireditev, kar pa predstavlja tveganje za prenos respiratornih okužb,« pojasnjujejo.
Vzrok za to, da so se gripa in drugi respiratorni virusu spet začeli širiti, je, kot pravi Mateja Logar, da ne uporabljamo več metod preprečevanja širjenja virusov, kot so maske v zaprtih prostorih, izogibanje množicam in umivanje rok. »Metode, ki smo jih osvojili med covidom-19, so bile zelo učinkovite tudi proti širjenju gripe, ki je v preteklih dveh letih ni bilo. Ker ne ravnamo več samozaščitno, je normalno, da je gripa spet na pohodu,« pojasnjuje.
Ne le v Sloveniji, tudi v številnih drugih državah poročajo o znatnem povečanju števila okuženih z gripo v primerjavi s časom pred covidom-19, pravi infektologinja. Trenutno je največ gripe tipa A. Po podatkih NIJZ so zaznali tudi nekaj primerov gripe tipa B – laboratorijsko so potrdili 384 primerov inluence tipa A in 10 primerov tipa B. Zdravljenje zaradi gripe v UKC Ljubljana potrebujeta dva bolnika, oba imata spremljevalne bolezni, zaradi covida-19 pa jih je bilo v bolnišnicah po podatkih NIJZ prejšnji teden povprečno 86.
»Zdi se, da je obremenitev bolnišnic še zmerna, precej več kot v prejšnjih dveh letih pa je okužb in tudi sprejemov na pediatrične oddelke zaradi respiratornega sincicijskega virusa, ki prizadene predvsem dojenčke,« pojasnjujejo na NIJZ. Pediatri in tudi vodstva bolnišnic so zato že pred prazniki starše pozivali, naj otrok, če je le mogoče, ne oddajo v vrtec, ampak jih imajo doma. Hitro širjenje gripe in drugih respiratornih obolenj med otroki se namreč prenaša tudi na preostali del populacije.
Da se končuje obdobje, ko se z gripo nismo srečevali, so nakazovali že podatki z južne poloble. »Tako Avstralija kot Nova Zelandija sta imeli zelo restriktivne ukrepe za preprečevanja covida-19, kar je pomenilo, da tudi gripe zadnja leta ni bilo. Ko so letos vstopili v zimsko obdobje brez ukrepov, se je gripa močno razširila, poleg tega pa je več ljudi postalo dovzetnih zanjo, saj še niso bili v stiku z njo. To so predvsem otroci, pri katerih tudi v Sloveniji letos opažamo več težav.« Strokovnjaki po navedbah NIJZ izražajo zaskrbljenost, da bo sezona morda težja, ker je bila v preteklih sezonah obolevnost manjša in je delna imunost upadla.
Manj cepljenih kot v preteklih letih
NIJZ podatkov o številu cepljenih proti gripi še nima, do zdaj je bilo razdeljenih skoraj 160.000 odmerkov cepiva – na zalogi jih je še približno 90.000. Mateja Logar pa opozarja, da se letos za cepljenje odloča precej manj ljudi kot v preteklih letih. »Splošna precepljenost je letos zelo slaba, tako v splošni populaciji kot med zdravstvenimi delavci. Že pred covidnim obdobjem smo imeli v primerjavi s skandinavskimi deželami veliko manj cepljenih proti gripi, epidemija covida-19 pa je stanje še poslabšala, saj je širjenje informacij proti cepljenju pri ljudeh pustilo določen negativen odnos do cepiv, poleg tega se je uveljavilo prepričanje, da s cepljenjem ne vplivamo na to, ali zbolimo ali ne, ob čemer ljudje pozabljajo, da s cepivom zelo učinkovito preprečujemo hujši potek bolezni.«
Januarsko sproščanje potovalnih omejitev na Kitajskem, ki se bojuje z velikim deležem okužb in hospitalizacij, po besedah infektologinje Logar ne bo imelo večjega vpliva na zahodne države, ki že več kot pol leta kljub odpravi vseh omejitev uspešno sobivajo z virusom. »Skrb vzbujajoče je morda edino to, da imamo malo podatkov o kitajskih različicah. Če so nevarno mutirale, bi morda lahko vplivale na potek epidemije v drugi delih sveta.«
• Izrazito več je okužb in tudi sprejemov na pediatrične oddelke.
• Zaradi opuščanja zaščitnega ravnanja je več okužb.
• Uveljavil se je negativen odnos do cepiv.