Omejevanje pravic žensk potiska državo na rob prepada
Institucije ZN so pozvale oblasti v Kabulu, naj razveljavijo prepovedi izobraževanja in zaposlovanja žensk
Mednarodna skupnost na čelu z varnostnim svetom Združenih narodov je ostro obsodila čedalje bolj nevzdržen položaj žensk in deklic v Afganistanu ter pozvala talibski režim, naj odpravi omejitve njihovih pravic, vključno s prepovedjo dela za nevladne organizacije, ki so jo oblasti v Kabulu izdale dan pred božičem in za katero obstaja skrb, da bi lahko imela resne posledice za stabilnost države.
Najnovejše omejitve pravic žensk v Afganistanu bodo imele »znaten in takojšen učinek na humanitarne aktivnosti v državi«, je v izjavi poudaril najvišji organ ZN, ki je talibski režim opozoril, da se s svojimi dejanji odmika od zavez, ki jih je ob lanskem prevzemu oblasti dal afganistanskemu prebivalstvu, kot tudi od pričakovanj mednarodne skupnosti. Pozivu petnajstčlanskega varnostnega sveta k ponovni vzpostavitvi polne participacije žensk v afganistanski družbi se je pridružil tudi generalni sekretar ZN António Guterres z besedami, da ukrepi režima predstavljajo kršitve njihovih človekovih pravic.
Ogrožena humanitarna mreža
Milijoni ljudi v Afganistanu so v marsičem odvisni od delovanja nevladnih in humanitarnih organizacij, v njihovih vrstah, tudi na vodilnih položajih, pa je še vedno mogoče najti mnogo žensk. Tudi zato se predstavniki ZN bojijo, da lahko pred dnevi sprejeta prepoved zaposlovanja žensk resno ogrozi delovanje tamkajšnje humanitarne mreže, ki oskrbuje prebivalstvo s hrano, vodo, jim nudi zdravstveno oskrbo ter izvaja vrsto drugih pomembnih storitev in programov. Med njimi je, kot poudarjajo pri ZN, tudi poporodna nega, ki jo opravljajo izključno ženske.
»Prepoved bo znatno zmanjšala, če ne celo uničila, sposobnost nevladnih organizacij, da zagotavljajo bistvene storitve, od katerih so odvisni številni ranljivi Afganistanci,« se je na odločitev oblasti v Kabulu odzval visoki komisar ZN za človekove pravice Volker Türk in opozoril, da nobena država na dolgi rok ne more preživeti z izključitvijo polovice prebivalstva, kaj šele se razvijati.
V odzivu na prepoved zaposlovanja žensk je več večjih nevladnih organizacij v zadnjih dneh koordinirano ukinilo izvajanje svojih aktivnosti v Afganistanu. Na ta
• Varnostni svet ZN je pozval k odpravi spornih ukrepov.
• Veliko prebivalcev Afganistana je odvisnih od humanitarnih organizacij.
• Pravice žensk se krčijo od vzpona talibov na oblast.
Prepoved bo znatno zmanjšala, če ne celo uničila, sposobnost nevladnih organizacij, da zagotavljajo bistvene storitve. Volker Türk
način hočejo prepričati oblasti v Kabulu, da napravijo korak nazaj, je poročal Guardian. Toda te za zdaj ne kažejo pripravljenosti na kompromise.
Vse slabši položaj
Talibski režim je po umiku zahodnih sil iz države signaliziral, da bo spoštoval pravice žensk »v skladu z islamskim pravom«. Ni minilo dolgo, da so novi stari oblastniki ženskam postopno ukinili dostop do izobrazbe in jih izključili iz javnega življenja. Sprva so na univerzah uvedli spolno segregirane predavalnice in obvezno nošenje hidžaba, nato je sledil napad na sekundarno izobraževanje. Od marca je deklicam prepovedano obiskovati srednjo šolo, od prejšnjega torka je ta prepoved razširjena še na univerze.
Omejitve zaposlovanja in izobraževanja Afganistank je izvršna direktorica agencije ZN za ženske Sima Sami Bahous označila za »neusmiljeno mizoginijo« in zavrnitev vseh norm ter standardov človekovih pravic.
» De facto oblasti v Afganistanu so znova našle način, na katerega škodijo afganistanskim ženskam in dekletom. Svet je še vedno ogorčen zaradi nedavnih odločitev o prepovedi visokošolskega izobraževanja žensk in deklet, toda 24. decembra izdan odlok o prepovedi zaposlovanja žensk v nacionalnih in mednarodnih nevladnih organizacijah je še ena velika kršitev pravic žensk in humanitarnih načel,« je poudarila Sima Sami Bahous. Ju. K.