Jutri novi podatki o inflaciji
Zaradi nižjih cen pogonskih goriv je decembra pričakovati nižjo inflacijo
Jutri bomo izvedeli, kakšna je bila mesečna rast življenjskih stroškov decembra, državni statistični urad pa bo pri tem tudi sporočil, kako visoka je bila rast cen v celotnem inflacijskem letu 2022. Tega si bomo zapomnili po najvišji rasti cen v zadnjih skoraj treh desetletjih, ki naj bi se prihodnje leto le počasi nižala proti znosnejšim ravnem.
In kakšne inflacijske številke lahko pričakujemo v jutrišnji objavi Sursa? Analitiki so ta mesec že nakazovali, da bi se decembra inflacija lahko nekoliko umirila zaradi cenejšega dolarja ter prenosa zadnjih pocenitev bencina in dizelskega goriva v slovensko cenovno košarico. To zdaj potrjujejo tudi zadnje analitične ocene. »Zaradi nižjih cen pogonskih goriv na mednarodnih trgih in ugodnega razmerja med evrom in dolarjem, pričakujemo decembra 0,2-odstoten padec cen življenjskih potrebščin. Letna rast cen se bo po naši oceni umirila na 9,8 odstotka, kar bo najnižja rast cen po maju letos,« meni glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc.
Cene v kategoriji goriv in energije (predstavljajo 16 odstotkov košarice cen) bodo po osrednji oceni analitikov GZS »v primerjavi z novembrom znižale za štiri odstotke, druge cene blaga in storitev pa se bodo v enem mesecu podražile za okoli 0,5 odstotka, kar je še vedno visoka rast, vendar najnižja v zadnjih treh mesecih«. Rast kategorije drugih cen blaga in storitev (84 odstotkov košarice) »bo na letni ravni verjetno prav decembra dosegla vrh (9,2-odstotna letna rast), izraža pa zamik med proizvodno in storitveno inflacijo ter prenosom obeh v potrošniško inflacijo«, še ocenjuje Ivanc.
Leto visoke rasti cen
V Sloveniji imamo že dobro leto precej visoko stopnjo rasti cen. Junija je inflacija prvič postala dvoštevilčna in z enajstimi odstotki dosegla vrhunec julija in avgusta, v jesenskih mesecih pa se je ustalila pri desetih odstotkih, natančno toliko je znašala tudi novembra, kažejo podatki Sursa. Če inflacijo merimo z evropsko primerljivim harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin (HICP) so podatki še nekoliko višji, naša stopnja inflacije pa je bila novembra z 10,8 odstotka nekje med povprečjema evrodežele in EU27.
Ljudje seveda najbolj občutijo podražitve hrane in energentov. Hrana in brezalkoholne pijače so se novembra povprečno medletno podražile za skoraj petino, kar je seveda močno načelo kupno moč ljudi, zlasti najranljivejših skupin. Podoben cenovni poskok (za 19 odstotkov) je bil novembra na letni ravni tudi pri gorivih in energiji. Pri nas se je v zadnjem letu podražilo vse, izjema so le komunikacije, ki so bile novembra za dober odstotek cenejše kot pred letom dni.
Tudi če bomo decembra zaznali mesečno deflacijo, ostaja dejstvo, da je sedanja letna stopnja rasti cen približno petkrat višja od inflacijskega cilja ECB. Ta bo zato prihodnje leto še nekajkrat zvišala svoje obrestne mere. Mnenja, ali bo to že do konca prihodnjega leta privedlo do znosnejše, recimo približno štiriodstotne medletne stopnje inflacije, pa ostajajo različna. Spomnimo, Banka Slovenije za letos pričakuje povprečno 9,3-odstotno medletno inflacijo, za prihodnje leto pa napoveduje njeno znižanje na povprečno 6,8 odstotka. Ob visokih stopnjah v prvem polletju je tako pričakovati znižanje visoke rasti cen šele v drugi polovici prihodnjega leta.