Kanglerju denarni obliž samo za Ježovito
Zavrnjen zahtevek Franca Kanglerja za plačilo dodatnih 611 tisočakov odškodnine
Nekdanji mariborski župan Franc Kangler, ki se je za županski stolček neuspešno potegoval tudi na zadnjih lokalnih volitvah, se bo moral zadovoljiti s 50 tisočaki odškodnine (z obrestmi), ki mu jih je sodišče že pred časom pravnomočno prisodilo zaradi primera Ježovita. Odločitev okrožnega sodišča, ki je v ponovljenem sojenju razsodilo, da mu ne pripada 611.684 evrov, ki jih je poleg tega še zahteval, je pravnomočna.
Kangler je državo sicer tožil za skupno 661.000 evrov odškodnine zaradi sodnih postopkov, ki so se končali v njegovo korist. Trdil je, da je žrtev političnega pregona in da so bili postopki, v katerih se je znašel, zrežirani, pri čemer so mu bile kršene številne pravice. Zoper njega je bila vložena vrsta ovadb, bil je tarča inančne preiskave in davčnega pregleda, proti njemu je bila vložena tudi tožba po zakonu o odvzemu nezakonitega premoženja, vse to po njegovem zato, ker je politika ugrabila mariborsko policijo, tožilstvo in sodišča.
Denarni obliž, ki ga je zahteval, naj bi obsegal duševne bolečine zaradi številnih postopkov, nezakonitih obsodb, medijske izpostavljenosti (negativnih člankov na svoj račun v vseh zadevah je menda naštel več kot 10.000) in tudi povrnitev izgubljenega dohodka. Le v primeru Ježovita je naštel 2200 negativnih objav v medijih.
Sodišče je odločilo, da mu za primer Ježovita (kazenski postopek zaradi dodelitve občinskega stanovanja v najem vedeževalki Karin Ježovita), v katerem je bil sprva obsojen na sedem mesecev zapora, nato pa oproščen po izločitvi nedovoljenih dokazov iz sodnega spisa, za nepremoženjsko škodo pripada 15.000 evrov, za izgubo dohodkov svetnika, saj je zaradi tega primera ostal brez svetniškega mandata, pa še dodatnih 35.000 evrov. Zahtevek za 611 tisočakov (z zakonitimi zamudnimi obrestmi) je zavrnilo, a je višje sodišče ugodilo Kanglerjevi pritožbi, sodbo v tem delu razveljavilo ter vrnilo v ponovni postopek. Del sodbe, ki se nanaša na primer Ježovita, je potrdilo, tako da je v tem delu sodba postala pravnomočna.
Vendar je okrožno sodišče tudi v ponovljenem sojenju zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo zneska v višini 192.752 evrov zaradi izgubljenega osebnega dohodka zaradi nezmožnosti zaposlitve pri družbi Varnost, d. d., od aprila 2013 do marca 2020, ko je bil imenovan na mesto državnega sekretarja na ministrstvu za notranje zadeve. Po zaslišanju priče, v tem obdobju člana uprave, izvršnega direktorja družbe Varnost in njenega solastnika, sodišče meni, da Kanglerju ni uspelo dokazati vzročne zveze.
Zavrnilo je tudi zahtevek za plačilo 395.000 evrov zaradi duševnih bolečin v zvezi z zatrjevanjem montiranih procesov. Sodišče namreč vztraja pri presoji, da je Kanglerju pravno priznana nepremoženjska škoda nastala zgolj v zvezi s kazenskim postopkom Ježovita, za katerega mu je bila odškodnina že pravnomočno dosojena (in izplačana). V zvezi z vsemi drugimi očitki pa mu vseh elementov odškodninske odgovornosti države ni uspelo dokazati.
Kangler tokrat sodbe ni izpodbijal na višjem sodišču. Kot so nam potrdili na okrožnem sodišču, zoper sodbo, s katero je sodišče zavrnilo zahtevek za plačilo preostale odškodnine, ni bila vložena pritožba. Sodba je postala pravnomočna 1. septembra, torej ostaja pri tem, da je bila Kanglerju prisojena odškodnina v višini 50.041 evrov (zadeva Ježovita), so nam potrdili tudi na državnem odvetništvu.
• Nepremoženjska škoda mu je nastala le v zvezi s primerom Ježovita.
• Za ta del mu je bila odškodnina že pravnomočno dosojena.
• Ne pripada mu poplačilo zaradi nezmožnosti zaposlitve pri Varnosti.