Vlagatelj mora biti resen, odgovoren in dolgoročno stabilen
NK Maribor Dolgoletni poslovni direktor in prvi klubski operativec Bojan Ban o organizacijskih izzivih slovenskega nogometnega prvaka
Leto 2022 je Mariboru prineslo 16. šampionsko zvezdico, evropsko pot do zadnjega kola kvaliikacij za konferenčno ligo, burno ligaško jesen z menjavo trenerja Radovana Karanovića in spodoben zaključek prvega dela prvenstva, a z velikim točkovnim zaostankom za vodilno Olimpijo. Toda klub izpod Kalvarije ne tekmuje in postavlja letvice visoko zgolj na igrišču, temveč ima tudi organizacijski ustroj, nad katerim v operativnem delu bedi poslovni direktor Bojan Ban, ki je desna roka predsednika Draga Cotarja. Že polnih 15 let je Bojan Ban nepogrešljiv del vijoličnega ustroja, ki je skoraj toliko let tudi nesporni zgled delovanja športnega kolektiva. Toda so obdobja, ko ne gre vse po načrtih, a pomembno je, kot poudarja najbolj izkušeni direktor v SNL, da je klub denarno stabilen, brez dolgov in ambiciozen. Mariborsko leto je Ban strnil jedrnato.
»Letos smo bili prvaki in igrali smo za preboj v skupinski del konferenčne lige. Zavedamo se, v kako zahtevnem športnem okolju živimo, a je treba upoštevati realnost. Maribor je letvico postavil tako visoko, da zdaj ni več uspeh priti do zadnjega kola kvaliikacij za skupinski del konferenčne lige. A poglejte, kako veliki klubi v njem tekmujejo. Pomembno je, da smo vselej v boju za prvaka ali da smo prvaki. Potem je lažje uresničevati načrte in cilje,« je šel čez leto, ki je bilo v organizacijskem delu vsaj tako zahtevno kot na igrišču.
Velik kolektiv v domačih razmerah, majhen v evropskih
Maribor je še vedno klub z najbolj urejenim ustrojem v Sloveniji. »V primerjavi z zagrebškim Dinamom je naš 'štab' res majhen. Šteje 15, 16 ljudi, ki so najbolj vpeti v delo, pri Dinamu je ta številka 150. Želim predstaviti primerjave, ki se že v osnovi razlikujejo. Na Hrvaškem je nogomet št. 1 in pika. Pri nas pa je veliko odličnih športnikov in panog, zato je zelo težko ustvarjati uspehe in zagotavljati denar. Maribor ima srečo, da je ohranil osnovni koncept delovanja, po katerem vsakdo od nas opravlja več nalog. Res pa je, da se nogomet igra za gledalce, za uspehe, in če ti so, je lažje tudi nam v 'pisarnah',« je povedal Ban, ki je skozi številke predstavil nekaj osnovnih del in nalog, s katerimi se vsakodnevno srečujejo v klubu.
»Naš ustroj brez članskega dela moštva, v katerem so vštete vse službe, dosega približno 6 milijonov evrov proračuna. Skupaj z moštvom smo v letu dni znižali stroške za približno 30 odstotkov,« je »ovrednotil« sezono, pri čemer pa ima »zbiranje denarja« v slovenskih razmerah posebnosti brez primere.
»Mariborski proračun se najbolj polni z izkupičkom v Evropi in s prodajo igralcev. Če želimo doseči načrtovan znesek, moramo prodajati najboljše igralce. Paradoks je, da navijači zahtevajo uspeh v Evropi in tudi v SNL. Ko je bila liga prvakov, so vsaj poldrugi milijon evrov navrgle vstopnice. Nas vsaka tekma v SNL stane med štiri do pet tisoč evrov. Prihodkov od, na primer tekme z Radomljami, je bilo 612 evrov,« je Ban odprl še eno temo, ki v slovenskem športu in še posebej nogometu, kot najbolj priljubljeni panogi, razgalja tudi bedo. »Cena vstopnice je 12 evrov, kar je malo. V bližnjem Gradcu ni cenejše od 28 evrov, letna VIP pa od 6000 evrov. Ampak glavna težava je, da v Sloveniji prevladuje navada dajanja vstopnic. To je nacionalni šport. Iz izkušenj vem, da bodo prvi plačali vstopnico tisti, ki imajo najmanj. Veliko sem hodil po tujini in nikoli nisem dobil zastonj vstopnice. V tujini ni te navade,« je izzval športne navdušence in poslovnim partnerjem sporočil, da je klub pod zahodno tribuno uredil VIP-prostor po vzoru tujih klubov.
Vadbeni center je prevelik zalogaj za klub
Med slovenskimi klubi je Maribor praktično edini, ki deluje brez lastnika, s čimer odpira pomenljivo temo o možnosti prihoda vlagateljev. Je mar napočil čas tudi za NK Maribor, da »na trgu« najde partnerja za razvoj.
»Najprej bi poudaril, da Maribor nima državnih pokroviteljev. Vsa podjetja so se že privatizirala in delujejo po poslovnih načelih, ki so v Sloveniji posebna. Na primer, med pokrovitelji ni Petrola, najbrž smo edini tako velik klub v Sloveniji, ki ne prejema njegovih pokroviteljskih sredstev. Pri nas se podjetja oglašujejo kot podporniki športa. Lepo vas prosim, to ni res. Če je na majici ali kapi znak pokrovitelja, ne gre več za donacijo ali podporo, temveč za posel. Slovenski šport potrebuje podjetja, ki gredo naproti klubom in ne nasproti. Zame je uspeh, da Maribor ni izgubil niti enega pogodbenega partnerja. O možnosti vstopa vlagatelja pa se velja vprašati naslednje: je Maribor kot mesto in okolje zrelo za takšno partnerstvo? Zrelo v smislu resnosti in odgovornosti. Vstop vlagateljev bi moral biti predvsem dolgoročen in nastavljen tako, da ne more biti slabše, kot je bilo ob njegovem prihodu. Mora ohraniti značilnost tega okolja in ostati del tega okolja, z zaposlenimi vred. Prihod vlagatelja je vedno stvar za razmislek, ampak izključno z znanimi izhodišči: odgovornost, dolgoročna stabilnost in uspešnost,« je Ban morda nakazal, kakšna bo nekoč mariborska nogometna prihodnost, ki ima tudi eno pomanjkljivost ali neuresničen projekt iz preteklosti. V obdobju debelih krav je zamudil priložnost, da bi naredil celovit vadbeni center.
»Projekt, njegova arhitekturna in idejna zasnova, je že nekaj časa narejen in čaka v predalu, kot je nekoč čakala obnova in posodobitev Ljudskega vrta. Vadbeni center je previsok denarni zalogaj za klub, ocenjen je na približno štiri milijone evrov in tega si ne more privoščiti,« je pogled v delovanje vijoličnih sklenil poslovni direktor.
• Bojan Ban je že 15 let poslovni direktor NK Maribor
• Cena vstopnice je le 12 evrov, a težava je dajanje vstopnic.
• Projekt za vadbeni center je ocenjen na štiri milijone evrov