Rim moli in se poslavlja od Benedikta XVI.
Vatikan Papež Frančišek je odšel še enkrat pozdravit hudo bolnega Josepha Ratzingerja, svojega predhodnika zaslužnega papeža
Papež Frančišek je šel včeraj še enkrat pozdravit svojega predhodnika, 95-letnega Benedikta XVI., malo pred tem pa je katoliškemu občestvu oznanil, da je Joseph Ratzinger hudo bolan, vernike pa pozval, naj molijo zanj. Prosite Gospoda, naj ga tolaži in podpira vse do konca, je med avdienco pozval vernike Jorge Mario Bergoglio, ki je lahko postal Frančišek prav zato, ker je Benedikt XVI. leta 2013 nenadoma odstopil.
Ratzinger je po krajšem obdobju rahle vatikanske zmede zaradi obstoja dveh papežev zadnjih devet let živel kot zaslužni papež v samostanu Mater Ecclesiae znotraj vatikanskega obzidja. Pisal je knjige, živel pa samotno življenje.
Ratzinger je bil po 600 letih prvi, v vsej zgodovini Cerkve pa drugi papež, ki ni počakal konca svojega papeštva, ampak je odstopil po svoji volji. Februarja leta 2013 je pretresel katoliški svet, ko je oznanil, da zaradi šibkega zdravja odhaja in da svoje mesto prepušča nekomu drugemu, ki bo to delo zmogel. Verniki, ki so prej dolgo spremljali hiranje in odhajanje Janeza Pavla II., so težko doumeli, da Benedikt res odhaja zaradi slabega zdravja. V primerjavi z Wojtyło se je namreč laiku lahko zdel ves mlad in poln energije. Zapomnili si ga bomo tudi po tem, da je izbral in imenoval prvega slovenskega kardinala Franca Rodeta.
Časi vatileaksa in velikih škandalov
Joseph Ratzinger, ki je bil desna roka Karola Wojtyłe in je v resnici zaokrožil in sklenil njegovo dolgo papeško obdobje, je bil dolgo prefekt dikasterija za doktrino vere, njegovo papeško obdobje pa je bilo sorazmerno kratko. Samo osem let je vladal kot papež, v njegovem času se je začela prva, še negotova in neodločna čistka proti duhovniški pedoiliji, ki je takrat že nevarno najedala moralno podobo Cerkve in še bolj njeno gmotno osnovo. Ratzinger je ukazal prve resnejše preiskave, ni pa si upal poseči po odločnejših ukrepih. Lotil se je tudi urejanja inančnih škandalov, vendar so ga tudi pri tem hitro onemogočili.
Ratzingerjevo obdobje so zaznamovali veliki škandali, ki so jih avtorji zapisov in knjig obelodanili v tako imenovani aferi vatileaks. Še danes ni jasno, ali je vse skupaj sprožil Ratzinger sam, ko je ugotovil, da v Vatikanu v resnici vlada vsemogočna kardinalska rimska kurija, ne pa papež, ki formalno edini odloča o vsem.
Ugibali so, da je sporne dokumente prav Ratzinger predal raziskovalcem, ki so pozneje odkrili svetu stanje duha za obzidjem. Ko je uvidel, da se ne zmore spopasti z vzporedno oblastjo, je nemočen odstopil, še danes trdijo raziskovalci razmer v Vatikanu.
Frančišek in čas reform
V Rim je potem iz Buenos Airesa prišel Jorge Mario Bergoglio, postal je papež Frančišek, šele z njim so se začele reforme papeške države in Katoliške cerkve, ki trajajo še danes. V katoliškem občestvu še naprej vzbujajo nasprotujoče si odzive.
Ko so se čez nekaj let, v času novega papeža Frančiška, začele resne in odločne hajke proti pedoilom in tistim, ki so prikrivali prestopnike in zločince, je palica kmalu udarila tudi po Ratzingerju. Vedel naj bi namreč, tako so trdili preiskovalci, za vrsto duhovnikov, ki so zlorabljali otroke ali mlade semeniščnike, pa tega kot nadrejeni nadškof na Bavarskem ni preprečil.
Zaslužni papež je vse obtožbe odločno zanikal, žrtve pa je vendarle prosil odpuščanja, sporočil jim je, da čuti globok sram in hude bolečine. Prizadelo ga je, pravijo, ko so preiskovalci dokazovali, da je bil med storilci ali vsaj tistimi, ki so prikrivali, tudi njegov brat Georg.