Splet ni vsem enako dostopen
Dostopnost na internetu Spletne strani občin večinoma niso prijazne do ljudi z oviranostmi Maša Malovrh
»Med preverjanjem spletne dostopnosti nobena občina ni dosegla dobrih rezultatov,« pravi Maša Malovrh, strokovnjakinja za digitalno dostopnost iz zavoda Beletrina. Spletne strani 63 občin, ki so jih preverili, niso prilagojene starejšim, gibalno oviranim, slepim in slabovidnim ter gluhim in naglušnim.
Simona Fajfar
Kako lahko dostopate do določene spletne strani v času, ko imate zlomljeno roko ali se vam je začasno poslabšal vid? To je začasna oviranost. Ljudje z različnimi oblikami invalidnosti, kar je trajna oviranost, pa se s tem srečujejo ob vsakem kliku na spletu. »Vse, kar koristi ljudem z različnimi oviranostmi, koristi tudi starejšim, ki imajo lahko podobne težave: slabše vidijo, izgubljajo se ina koordinacija gibov, sluh in drugo,« razlaga Malovrhova. »Ko govorimo o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij za ljudi z oviranostmi, absolutno govorimo tudi o starejših. Je pa tudi res, da to, kar koristi ljudem z različnimi ovirami in starejšim, vsekakor koristi nam vsem.«
Zakon o dostopnosti spletišč
Digitalna dostopnost torej pomeni, da lahko ljudje z različnimi sposobnostmi in ovirami – pa naj bodo te začasne ali trajne, senzorne, gibalne ali kognitivne – zaznavajo, razumejo, navigirajo in komunicirajo s spletom. Področje ureja zakon o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij, ki smo ga v Sloveniji sprejeli leta 2018 in je sledil evropski direktivi iz leta 2016. Bistvo zakona je v tem, da uvaja ukrepe, ki bodo zagotovili dostopnost spletišč in mobilnih aplikacij za vse uporabnike, tudi tiste z različnimi oblikami oviranostmi.
Spletišča in mobilne aplikacije morajo po zakonu izpolnjevati podhod ni prilagojen invalidom, je Miha Lobnik, zagovornik načela enakosti, opozoril, da je s tem direkcija za infrastrukturo kršila prepoved diskriminacije. Ministrstvu za infrastrukturo in Slovenskim železnicam je priporočil, naj pravočasno prilagodijo dostopnost vlakov in druge železniške infrastrukture osebam z invalidnostmi, saj se po zakonu o izenačevanju možnosti invalidov rok za prilagoditev dostopnosti železni»Med preverjanjem spletne dostopnosti nobena občina ni dosegla dobrih rezultatov,« pravi Maša Malovrh. štiri zahteve glede dostopnosti. Informacije in uporabniški vmesniki morajo biti uporabnikom predstavljeni na načine, ki jih lahko zaznajo, vmesniki in navigacija morajo biti delujoči, informacije in delovanje strani morajo biti razumljivi, hkrati pa mora biti vsebina dovolj robustna, da jo je mogoče zanesljivo razlagati z različnimi tehnologijami oziroma podpornimi tehškega prometa izteče decembra 2025. S. F. nologijami. »Drugače povedano: človek mora imeti možnost dostopati do vseh vsebin, tudi če nima najnaprednejše tehnologije oziroma najbolj sodobnega telefona,« pravi Malovrhova.
Pomembno je, da so za slepe uporabnike pripravljene tekstovne alternative in navigacija s tipkovnico. Za uporabnike z omejenim vidom je pomembna povečava strani do 200 odstotkov brez izgube vsebine in barvnega kontrasta. Za tiste, ki težko zaznavajo barve, bi morali zagotoviti uporabo barvnih signalov, za ljudi brez sluha pa so nujne vsebine v znakovnem jeziku. Posamezniki, ki imajo omejen sluh, se lahko na občinskih spletnih straneh znajdejo z video in avdio vsebinami, ki imajo tekstovno alternativo.
Manjkajo že formalnosti
Malovrhova je med analizo 63 občinskih spletnih strani ugotovila, da bi številnim spodletelo že pri formalnosti, ki jo predpisuje omenjeni zakon o dostopnosti spletišč – izjavi o dostopnosti, ki jo morajo zavezanci izdelati in redno, najmanj enkrat na leto, so uredili 14 sob za 20 stanovalcev, ki potrebujejo začasno, do tri mesece trajajočo namestitev, ki jo je mogoče koristiti po odhodu iz bolnišnice ali posodobiti. »Druga najpogostejša pomanjkljivost je, da so graike brez možnosti alt txt,« pravi Malovrhova, ki našteje še druge pomanjkljivosti: neurejena besedila, prenasičenost vsebin, neustrezno poimenovanje vnosa polja in gumbi, problem so tabele oziroma mrežni koledarji in vtičniki. Ti naj bi bili odlično orodje za nadgradnjo in izboljšavo spletne strani, v resnici pa so nepotrebni in neuporabni.
Na vprašanje, katere so dobre spletne strani, Maša Malovrh odgovarja: »Dobre so vse, ki so opremljene s certiikatom NSIOS, ki ga podeljuje Nacionalni svet invalidskih organizacij.« Ta združuje več kot 98,5 odstotka vseh organiziranih invalidov v med krajšo odsotnostjo svojcev ali skrbnikov. Vse te oblike socialnega varstva novomeški dom že izvaja, v novih prostorih in s sodobno opremo pa bo delo potekalo lažje in v večjem obsegu. S. F.
Sloveniji in s podelitvijo certiikata zagotavlja, da spletno mesto ali mobilna aplikacija ustreza zahtevanim standardom in omogoča dostop za invalide, starejše, za tiste, ki niso vešči rabe računalnika in spleta, ter uporabnike s šibko internetno povezavo, pripadnike narodnostnih manjšin in tujce, ki ne govorijo slovensko.
Konkretno so to spletne strani e-uprave, Lekarne Ljubljana, okoli 14,5 milijona evrov vredna naložba. Stavbo, v kateri deluje izioterapija in še nekaj ambu
Moja izbira, eu-drzavljan, nasodiscu.si. »Pri teh projektih smo sodelovali tako s strokovnega kot uporabniškega vidika, kar pomeni, da so bili vključeni invalidi in so konkretno preverjali dostopnost spletnih strani,« razloži Malovrhova. Dostopnost neke spletne strani pa ni zagotovljena za večno, dodaja sogovornica, saj jo je treba obnavljati, tako kot certiikat.
Človek mora imeti možnost dostopati do vseh vsebin tudi brez najnaprednejše tehnologije.
lant, bodo porušili in zgradili novo poslopje. V nadaljevanju projekta se bodo lotili prenove stavbe A, najstarejše, skoraj 140-letne bolnišnične zgradbe. V njenem spodnjem delu nameravajo posodobiti prostore kirurškega oddelka, ki tam deluje že zdaj, urediti prostore za rehabilitacijo po operacijah, v nadstropju pa bo negovalni oddelek. V stavbi A bodo število postelj povečali z zdajšnjih 25 na 50. S. F.