Preplah v Evropi
Če blažitev posledic kriz ne bo uravnotežena in finančno šibke države ne bodo mogle slediti tempu bogatih, notranjemu trgu grozi razkrajanje.
VBruslju je v zadnjih tednih črnogledosti manj. Gospodarski komisar Paolo Gentiloni je na zasedanju finančnih ministrov evrskih dežel razlagal, da je vrh inflacije za nami, cene energije so se znižale in globlja recesija je vse manj verjetna. Kljub temu je pred Evropo, v kateri poteka velika vojna, ki ji še ni videti konca, težko obdobje.
V globalni tekmi s Kitajsko in ZDA, ki z vsemi močmi branita domače gospodarstvo in mu omogočata osvajanje trgov, se je EU začela bolje zavedati, da so ogroženi njeni industrijski temelji. Drugače kot Donald Trump, ki je netil trgovinsko vojno, se je ameriška administracija Joeja Bidna odločila za orjaška vlaganja v čiste tehnologije.
Subvencije in davčne olajšave ne pomenijo le, da bodo privilegirani le domači proizvajalci zelenih avtomobilov, temveč bo z milijardami dolarjev iz državne blagajne pospešen tudi razvoj strateških panog prihodnosti. Za EU, ki samo sebe vidi kot globalno pionirko zelenega prehoda, je odločno delovanje Washingtona kot znamenje za preplah. Boji se za konkurenčnost na globalnem trgu.
V Uniji s 27 članicami kljub močno prepletenemu trgu države pogosto vidijo le svoj lastni interes. Statistike evropske komisije kažejo, da sta med geopolitično krizo Francija in Nemčija zagotovili več kot tri četrtine vseh državnih pomoči v EU. Če blažitev posledic kriz ne bo uravnotežena in finančno šibke države ne bodo mogle slediti tempu bogatih, notranjemu trgu grozi razkrajanje.
Zato mora biti ravnotežje pri pomočeh vzpostavljeno na ravni EU. Najbrž ni prava pot ponovno odpiranje mukotrpnih političnih razprav, ali naj se Unija skupaj zadolži, da si zagotovi vire za financiranje. V različnih bruseljskih blagajnah ostaja na razpolago več sto milijard evrov tako za zeleni prehod kot za digitalizacijo, ki morajo biti usmerjene le v konkretne projekte.
Naloga za prihodnje mesece bo postaviti smerokaz na področju industrijske politike, ki je bila dolga leta zanemarjena. Ena od frustracij je, da Evropa pri spletni industriji zaostaja za ZDA. Vlaganja v razvoj baterij, polprevodnikov in uporabe vodika mora spremljati razvoj umetne inteligence in drugih tehnologij. Zgolj zapiranje vrat s protekcionizmom ni pot razvoja.