Rast javnih plač letos večja od rasti davčnih prilivov
Vpliv na proračun Revizija sistema plač v javnem sektorju ruši vzdržnost javnih inanc
Že odobrena zvišanja plač zaposlenih v javnem sektorju bodo proračunske izdatke povečala za 611 milijonov evrov, vendar je to le del zahtevkov. Po eni strani so zahteve zaposlenih v javnem sektorju razumljive zaradi podrtih ravnovesij med različnimi poklici, toda po drugi strani postaja vse večji izziv proračunska (ne)vzdržnost bremena plač javnega sektorja ob pomanjkanju izravnalnih ukrepov.
Za plače zaposlenih v javnem sektorju je bilo lani porabljenih kar 27 odstotkov vseh davčnih prilivov. Letos se bodo izdatki za plače javnih uslužbencev zaradi že potrjenih zvišanj in povečanja števila zaposlenih zvišali za okoli 13 odstotkov. Takšna rast je predvidena tudi v zdaj veljavnem proračunu. To je veliko več od predvidenega povečanja davčnih prilivov, ki naj bi znašal dobre štiri odstotke. Že odobreno zvišanje stroškov dela javne uprave bo letos pobralo okoli dve tretjini rasti skupnih davčnih prilivov Slovenije, skupaj z zahtevami interesnih skupin pa bo povečanje izdatkov za plače preseglo rast davčnih prilivov.
Po naših ocenah znašajo zahteve sindikatov, ki zastopajo zaposlene v inančni upravi, vzgoji in izobraževanju, policiji, vojski, ter gasilcev, zdravnikov in medicinskih sester približno 300 milijonov evrov.
Nevzdržno povečanje javne porabe
Seveda je treba opozoriti, da plače niso edini vzrok za večjo javno porabo. Stroški se letos povečujejo tudi za pokojninsko in zdravstveno blagajno (približno tretjina izdatkov zdravstvene blagajne je za plače zaposlenih v zdravstvu). Prvi zaradi več upokojencev, redne uskladitve in zvišanja odmernega odstotka, drugi pa zaradi akutnih težav zdravstvenega sistema. Socialni prispevki, namenjeni inanciranju teh dveh blagajn, predstavljajo 41 odstotkov vseh pobranih davkov.
Po eni strani je res, da bo zvišanje plač, tako zaradi minimalne plače kot zaradi dviga plač v javnem sektorju, povečalo tudi davčne prilive, a vpliv ni sorazmeren, ključni problem je, da enostranski posegi v javne plače prinašajo prelivanje sredstev iz zasebnega v javno. S tem se še povečuje problematičen proces hitrejše rasti javne porabe od gospodarske aktivnosti.
Krizni primanjkljaj ob rekordnih prilivih
Slovenija tako letos ob rekordnih davčnih prilivih – torej v skoraj idealnih razmerah – predvideva enega večjih javnoinančnih primanjkljajev do zdaj. Zgolj primanjkljaj ožjega državnega proračuna bo letos dosegel 3,3 milijarde evrov, kar je 5,3 odstotka BDP. Ta primanjkljaj že vključuje dogovorjeno uskladitev plač, ne pa dodatnih zahtev, ki jih sindikati javnega sektorja zdaj postavljajo zaradi dviga minimalne plače in zahtev po odpravi plačnih nesorazmerij.
Takšen primanjkljaj bi si država lahko privoščila le v razmerah hude gospodarske krize, ko so nujni izdatki za umiritev negativnih gospodarskih vplivov in se povečajo izdatki za socialno varnost. Toda letošnji bo predvsem posledica rasti tekoče porabe.
Ob tem pa so projekcije Umarja, na podlagi katerih je bil sestavljen letošnji proračun, dokaj optimistične in predvidevajo 1,5-odstotno realno gospodarsko rast, šestodstotno nominalno zvišanje plač in štiriodstotni dvig cen. Evropska komisija je Sloveniji napovedala zgolj polodstotno gospodarsko rast. Glede na poslabšane gospodarske napovedi se prav lahko zgodi, da bodo davčni prilivi letos skromnejši od načrtovanih v proračunu, poleg tega je pričakovati večje proračunske potrebe za zagotavljanje socialne varnosti. V letošnjem proračunu je predvideno zmanjšanje izdatkov za zagotavljanje socialne varnosti (vključno z nezaposlenimi in družinskimi prejemki).
Načeta vzdržnost javnih inanc
Evropska komisija je v oceni proračunskega osnutka opozorila, da je proračunski okvir sestavljen ob optimističnih gospodarskih napovedih. Med tveganji je izpostavila prav nevarnost povečanja javne porabe zaradi revizije sistema javnih plač, dodatnih socialnih bremen zaradi draginje in subvencij za zmanjšanje vpliva cen energentov. Od vseh treh največjo nevarnost vzdržnosti javnih inanc predstavlja prav sistem plač javnega sektorja. Evropska komisija je v zaključku poudarila, da Slovenija zanemarja priporočila, povezana z vzdržnostjo javnih inanc.
Ključna težava te (in večine prejšnjih) vlad je, da dogovori o plačah ne vsebujejo izravnalnih ukrepov, ki bi zmanjšali nesorazmerno rast javne porabe. Velik del težav v zdravstvu, na primer, je posledica slabe organizacije in neracionalne porabe javnega denarja. Javni sektor je v preteklih letih pogosto ob zmanjšanju potreb aktivnosti javnega sektorja ohranil ali celo povečal potrebe zaposlenih s spremembo tako imenovanih normativov. Problem plač javnega sektorja predstavljata tudi dvojni sistem napredovanj in radodaren sistem nagrajevanja. Tudi letošnja ukinitev nadzora na meji s Hrvaško, na primer, ni prinesla večjih prihrankov. Podobno se je zgodilo že ob vstopu Slovenije v območje schengna, ko je prišlo do prezaposlitve vseh mejnih delavcev.
Od vstopa Slovenije v EU se je število zaposlenih v gospodarstvu povečalo za devet odstotkov (izločili smo učinek privatiziranih javnih podjetij). V istem obdobju se je število zaposlenih v javni upravi povečalo za 23 odstotkov, število upokojencev pa za še odstotno točko več. Število zaposlenih v izobraževanju se je povečalo za 31 odstotkov, v zdravstvu in socialnem varstvu pa za kar 46 odstotkov. Skoraj 30 odstotkov več jih deluje tudi v kulturi in športu, kažejo podatki statističnega urada. Število zaposlenih v predelovalnih dejavnostih, ki so jedro dodane vrednosti Slovenije in slovenskega izvoza, pa je manjše kot ob vstopu Slovenije v EU.
• Tristo milijonov evrov je ocenjena vrednost dodatnih zahtev sindikatov.
• Dvigi javnih plač prinašajo prelivanje sredstev iz zasebnega v javno.
• Slovenija ne upošteva priporočil evropske komisije za vzdržnost javnih inanc.