Vse daljši seznam skupin, ki zahtevajo višje dohodke
Javni sektor Vlada trdi, da so novi sporazumi le izpolnjevanje zavez prejšnjih vlad, sindikati pa ji očitajo ustvarjanje novih anomalij
Seznam poklicnih skupin v javnem sektorju z zahtevami po boljšem vrednotenju dela je vsak dan daljši, včeraj so se mu pridružili še cariniki. Nedvomno so plaz sprožila zvišanja zaposlenim v zdravstvu, socialnem varstvu, pomočnicam vzgojiteljic in obljube pravosodnim funkcionarjem. Sindikati vlado obtožujejo favoriziranja posameznih skupin in ustvarjanja anomalij, ta pa odgovarja, da gre le za izpolnjevanje oktobrskega 611 milijonov evrov vrednega dogovora.
Za 13. februarja je Sindikat carinikov Slovenije napovedal začetek stavke zaposlenih v Finančni upravi RS, njihove zahteve so tudi dvig izhodiščnih plač za pet razredov, kar je približno 20 odstotkov.
Že prejšnji teden so svoje nezadovoljstvo izrazili poklicni gasilci, ki pričakujejo, da vsa delovna mesta v njihovi dejavnosti uvrstijo osem plačnih razredov višje, kar pomeni za skoraj tretjino višje plače. Pri tem so spomnili, da je vlada ob svojem nastopu plače ministrov in državnih sekretarjev dvignila v najvišje možne plačne razrede.
Še pred njimi sta se oglasila policijska sindikata, v enem zahtevajo dvig osnovnih plač vseh zaposlenih v policiji in na ministrstvu za notranje zadeve za najmanj štiri plačne razrede (16 odstotkov), pri drugem bi še dodaten dvig za tri razrede (12 odstotkov) za pooblaščene uradne osebe s posebnimi pooblastili. V Policijskem sindikatu Slovenije (PSS) vladi očitajo, da obveznosti oktobrskega dogovora, s katerim se je zavezala, da bo uresničila zaveze sporazumov prejšnjih vlad, izvršuje klientelistično in diskriminatorno, hkrati pa poudarjajo, da je policija največji in nosilni subjekt sistema notranje varnosti v državi.
Sindikat vojakov Slovenije je pozval ministra za obrambo Marjana Šarca na izredni sestanek, med točkami dnevnega reda je tudi predstavitev zahteve za nujni dvig plač pripadnikom Slovenske vojske za najmanj štiri plačne razrede (16 odstotkov) »zaradi dvigovanja plač v drugih resorjih in posledično porušenega s sindikati dogovorjenega razmerja plač med resorji«.
Različne prizme interpretacij
»Takoj ko pride do nekega izboljšanja drugje, poskuša vsak sindikat to uveljavljati tudi sam. To je bilo mogoče pričakovati. Hkrati je treba izpostaviti, da so razlike v vrednotenju posameznih delovnih mest zelo velike, tudi pri enakih stopnjah izobrazbe in primerljivih odgovornostih. S te točke je argument, da je prišlo pri pomočnicah vzgojiteljic do partikularnega popravka plač, neupravičen. Odpravljena so bila velika nesorazmerja v odnosu do primerljivih delovnih mest v drugih segmentih javnega sektorja,« je komentiral Branimir Štrukelj, glavni tajnik Sviza, in spomnil, da je to pomenilo reševanje stavkovnih zahtev, sporazum pa je popolnoma primerljiv s tistim, ki so ga konec lanskega leta vladni predstavniki podpisali s sindikati zdravstva in socialnega varstva. Del stavkovnih zahtev v šolstvu je še odprt in bodo vztrajali pri sklenitvi stavkovnega sporazuma, ne glede na to, kaj se bo dogajalo z novim plačnim sistemom.
Na ministrstvu za javno upravo vztrajajo, da gre pri vseh od junija lani do januarja letos sklenjenih dogovorih s posameznimi poklicnimi skupinami za uresničevanje neizpolnjenih obveznosti prejšnjih vlad, k čemur so se zavezali v oktobra podpisanem sporazumu z vsemi sindikati javnega sektorja.
Hkrati napovedujejo, da bo vlada v prihodnjih dneh sprejela izhodišča za prenovo plačnega sistema, »o kateri se bo, kot obljubljeno, pogajala s sindikati javnega sektorja, hkrati s temi pogajanji pa bodo potekala tudi pogajanja o odpravi nesorazmerij v osnovnih plačah v javnem sektorju, ki naj bi se končala do 30. junija; oboje bo predmet dialoga s sindikati, udeleženi bodo vsi,« zagotavljajo.
Z razlago ministrstva mnogi niso zadovoljni. »Zahteve posameznih sindikatov so pričakovane in so posledica dogovorov, ki se spet parcialno sklepajo po različnih delih javnega sektorja, ker povzročajo nova velika nesorazmerja. Ostali upravičeno pričakujejo, da bodo obravnavani enako. Vladne trditve, da je podlaga za vsa zvišanja v oktobrskem dogovoru, ne drži v celoti. Tudi če jo imajo, to ne pomeni, da se nesorazmerja lahko ustvarjajo na novo,« je komentiral Jakob Počivavšek, vodja pogajalske skupine reprezentativnih sindikatov javnega sektorja, ter poudaril, da nikjer ne piše, da so lahko eni bolj, drugi pa manj ugodno obravnavani. Po njegovem vedenju v dogovoru ni bilo dviga osnovnega plačnega razreda pomočnika vzgojitelja in dodatki pravosodnim funkcionarjem. »Nikakor ne pravim, da ena ali druga nista utemeljeni, ampak v nesorazmerjih je še zelo veliko število delovnih mest,« je prepričan Počivavšek.
Sindikati vlado obtožujejo favoriziranja posameznih skupin.