Eksploziv za delovanje notranjega trga EU
Strateške panoge Bogatejše države članice imajo več možnosti za državno pomoč podjetjem in s tem krepijo njihovo konkurenčnost
Tako kitajske podpore domači industriji kot orjaški ameriški sveženj subvencij za zelene tehnologije postavljajo gospodarstvo v EU v težak položaj, saj bi njegova konkurenčnost utegnila še bolj oslabeti. To bi imelo negativne posledice za industrijo in delovna mesta.
• EU želi zasnovati odločnejšo industrijsko politiko.
• Težave z zaostajanjem pri konkurenčnosti niso novost.
• Ameriške subvencije za strateške panoge so vse večja težava za EU.
EU ima razvit sistem pravil o državni pomoči, ki naj bi pod budnim očesom evropske komisije preprečeval, da bi podpore iz javnih blagajn na notranjem trgu izkrivljale konkurenco. Že med pandemično krizo je bil sistem razrahljan in države so dobile precej bolj proste roke pri podpori domačim podjetjem. To se je nadaljevalo z izbruhom vojne. V evropski komisiji so nam pojasnili, da so v kontekstu geopolitične krize odobrili okoli 180 nacionalnih ukrepov, ki so vredni 672 milijarde evrov. A v njih se razkriva veliko neravnotežje znotraj EU.
Nesorazmerje med državami EU
Več kot polovico, 53,02 odstotka državne pomoči v EU je zagotovila Nemčija; vredna je bila 356 milijard ali 9,24 odstotka lanskega BDP. V Franciji je ta znašala skoraj četrtino, 24,06 odstotka. Italija, dolgoletna gospodarska in javnoinančna bolnica, je zagotovila le 7,65 odstotka vse pomoči ali 2,69 odstotka svojega BDP. Slovenija je med državami EU, ki so v graih komaj opazne. Lani so odobrili deset slovenskih ukrepov v okviru geopolitične krize. Skupaj so vredni 239 milijonov evrov ali le 0,04 odstotka vseh kriznih pomoči v EU. Delež Slovenije v BDP vse EU je desetkrat večji, 0,4 odstotka.
To kaže, da imajo inančno močnejše države v krizah večji manevrski prostor in svoja podjetja krepijo. Zato je evropska komisarka za konkurenco Margrethe Vestager v pismu državam članicam opozorila na »tveganja za integriteto Evrope«. V takšnem nesorazmerju med državami se namreč skriva eksploziv za notranji trg EU. Bruseljski recept je nedvoumen: razlike med državami članicami bi zmanjševali s inanciranjem vlaganj na ravni EU, predvsem v strateške industrije v zelenem prehodu in pri digitalizaciji.
Več vlaganj in nadaljnje rahljanje pravil o državni pomoči vidijo kot prilagajanje gospodarski in geopolitični realnosti. Pred poletjem bodo predlagali sklad za evropsko suverenost, ki ga želi predvsem Francija. Skupina držav na čelu z Nemčijo močno dvomi o smotrnosti takega sklada. Pravijo, da je že tako na razpolago velik delež denarja iz programa za okrevanje, ki je bil ob sprejetju leta 2020 vreden 750 milijard evrov. Z njim je povezan novejši načrt REPowerEU za zagotavljanje neodvisnosti od ruskih fosilnih goriv in zeleni prehod s predvidenimi 210 milijardami evrov naložb.
Olajšanje večjih naložb iz nacionalnih in evropskih virov v podjetja bi ublažilo negativne posledice ameriškega akta za zmanjšanje inlacije (Ira), ki predvideva za okoli 370 milijard dolarjev subvencij in davčnih olajšav za zelene tehnologije. Cilj EU je preprečiti, da bi evropska podjetja na globalnem trgu izgubljala konkurenčnost in da bi se podjetja začela seliti čez Atlantik. Tveganje za EU v očeh Vestagerjeve je, da bi množične državne pomoči postavljanju tovarn za zelene tehnologije sprožile tekmo s subvencijami ne samo s tretjimi državami, temveč tudi znotraj EU.
Ulf Kristersson, premier Švedske, ki v prvi polovici leta predseduje svetu EU, je opozoril, da evropsko zaostajanje v konkurenčnosti in produktivnosti traja že najmanj 15 let in nima zveze z Iro, ki je bila sprejeta šele lani. Tako so, denimo, največja tehnološka podjetja nastala in se razvila v ZDA. Tudi azijske države so napredovale hitreje. Kristerssonov recept za večjo konkurenčnost evropskega gospodarstva je boljše delovanje notranjega trga, več vlaganj v raziskave, inovacije, digitalizacija in sklepanje trgovinskih sporazumov z deželami po svetu.