V državnem zboru za boljšo prihodnost živali
Posvet Nevladne organizacije s številnimi predlogi za boljšo zaščito živali – V koalicijskem usklajevanju več predlogov sprememb zakonov
Živali v Sloveniji so od spremembe stvarnopravnega zakonika v letu 2020 opredeljene kot čuteča živa bitja, vendar se s tem zanje ni veliko spremenilo. »Še vedno so lastnina, ki deluje v korist človeka. Po ustavi nimajo nobenih pravic. Uživajo samo varstvo pred mučenjem. Ali bodo kdaj dobile pravice in bodo te kdaj pretehtale nad pravicami ljudi, je vprašanje za prihodnost. Zame ni dileme,« je na posvetu Za boljšo prihodnost živali izjavila predsednica državnega zbora (DZ) Urška Klakočar Zupančič in napovedala izboljšanje varstva, zaščite in dobrobiti živali, ki jih bodo prinesle spremembe zakona o zaščiti živali ter spremembe kazenske, prekrškovne zakonodaje in zakona o inšpekciji.
Predlogi zakonskih sprememb so že v koalicijskem usklajevanju. Z njimi po besedah Klakočar Zupančičeve želijo urediti delovanje zavetišč za male živali in sprejeti pravilnik o višini namestila za oskrbni dan za zapuščene pse in mačke v zavetiščih. Ustanoviti želijo eno ali več zavetišč za rejne živali; Slovenija bi bila ena prvih, ki bi ga imela. Z novelo zakona želijo tudi uvesti čipiranje in register mačk ter prepovedati privezovanje psov na verige. Uvedli bi učinkovit nadzor v klavnicah, pri čemer morajo biti veterinarji prisotni pred klanjem, med njim in po njem. Dopolnili bi določbe o poskusih na živalih, uredili stanje na področju terapevtskih in eksotičnih živali ter uvedli učinkovit inšpekcijski nadzor, morda tudi varuha živali.
Predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič podpira predlog spremembe kazenskega zakonika, da se mučenje živali iz malomarnosti opredeli kot kaznivo dejanje; trenutno je mučenje živali kaznivo le, če je naklepno. Poleg zakonskih sprememb je po njenih besedah ključno ozaveščanje in izobraževanje ljudi, da so živali čuteča bitja in da njihovo lastništvo pomeni odgovornost.
Predsednik vlade Robert Golob, ki se je udeležil uvodnega dela posveta, se je zahvalil borcem in borkam za zaščito pravic živali, katerih vloga je »neprecenljiva«, ter podpredsednici DZ Meiri Hot za pripravo novih zakonskih predlogov. Golob verjame, da bo koalicija za predloge našla širšo podporo. Vendar pa samo sprememba zakona po njegovem ni dovolj, treba bo spremeniti tudi odnos ljudi do živali.
Na posvetu, katerega pobudnica je bila Klakočar Zupančičeva
– izboljšanje zaščite živali je izpostavila kot eno od prednostnih nalog svojega mandata –, in ki je bil prvi na to tematiko v državnem zboru sploh, je svoje predloge za spremembe na področju dobrobiti živali predstavilo več kot 30 nevladnih organizacij, ki delujejo na področju varstva in zaščite živali. Odgovore sta jim posredovali kmetijska ministrica Irena Šinko in pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan, ki je prav tako naklonjena predlogu, da se mučenje živali iz malomarnosti opredeli kot kaznivo dejanje. V razpravi so sodelovali tudi predstavniki državnih organov, veterinarske stroke, združenj občin in kmetijskih interesnih združenj.
Inšpektorji naj odgovarjajo
V društvu AETP, ki je v zadnjih letih v javnost poslalo več posnetkov trpinčenja in mučenja živali na slovenskih farmah in v klavnicah, menijo, da so predlogi za bistveno izboljšanje dobrobiti rejnih živali politično in inančno težko vzdržni, zato predlagajo dodatno rešitev: vlaganje države v znanstvene raziskave alternativnih virov visokobeljakovinske hrane, kot so laboratorijsko vzgojeno meso in precizna fermentacija.
V Društvu za osvoboditev živali in njihove pravice menijo, da to ni rešitev, ampak bi bilo treba kmetom postopoma približati pridelavo rastlinske hrane namesto živalske. V tem društvu že dve desetletji opozarjajo na manjšo zakonsko zaščito rejnih živali v primerjavi z drugimi živalmi. Zavzemajo se za »prepoved praks, kjer je trpljenje živali neizogibni del človekovega ravnanja«. Za mučene rejne živali bi bilo treba ustanoviti državno zavetišče. Denar iz državne blagajne pa bi bilo po njihovem treba usmeriti v izvajanje nadzora namesto v ukrepe za dobrobit živali, za izvajanje katerih se rejcem izplačujejo spodbude za prakse, ki bi v resnici morale biti standardne. Nasprotno je Borut Florjančič iz Zadružne zveze Slovenije opozoril, da je živinorejska panoga investicijsko podhranjena.
V Društvu za zaščito konj in ostalih živali pozivajo k spremembi zakonodaje o inšpekcijskem nadzoru in javnih uslužbencih, s čimer bi dosegli, da inšpektorji odgovarjajo za svoje delo. Tudi oni se zavzemajo za vzpostavitev zavetišč za rejne živali in hlevov za prehodno namestitev. V njihovem društvu trenutno za več kot 800 živali skrbijo zgolj tri aktivne članice, je povedala Natalija Nedeljko. Ministrica Irena Šinko je priznala, da so glede na kadrovski obseg (193 uradnih veterinarjev) pri številu pregledov na področju dobrobiti živali podhranjeni, a da bodo število inšpektorjev poskušali povečati. O zavetišču za rejne živali ministrica meni, da ni potrebno, potrebujemo pa hleve za začasno namestitev odvzetih rejnih živali.
• V zakonskih spremembah ureditev delovanja zavetišč za hišne živali.
• Potrebna je tudi sprememba odnosa ljudi do živali.
• Uvedli bi učinkovit nadzor v klavnicah.
Zavetišča za rejne živali po mnenju kmetijske ministrice ne potrebujemo, hleve za prehodno namestitev odvzetih živali pa.
Pravosodna ministrica naklonjena predlogu, da se mučenje živali iz malomarnosti opredeli kot kaznivo dejanje.