V pričakovanju reform
Unesco ZDA znova pred vrati organizacije, ki ji očitajo neučinkovito in netransparentno delovanje
Birokratiziranost postopkov, nesmotrna poraba denarja, politično lobiranje, nepotizem, neodločnost in neučinkovitost ter celo očitki o korupciji so glavne zamere ob delovanju Unesca. Zato ni nenavadno, da je Francesco Bandarin, nekdanji direktor Unescovega centra za svetovno dediščino, s 26 somišljeniki ustanovil novo organizacijo, imenovano Naša svetovna dediščina (Our World Heritage).
Pri Unescu naj bi sprejemali številne arbitrarne odločitve, neredko na podlagi lobiranja. Nekatere kulturne in naravne znamenitosti so svojevoljno izbrisali s seznama, čeprav domnevne kršitve upravljavcev tega niso upravičevale, drugih znamenitosti pa iz nerazumljivih razlogov niso uvrstili na seznam. Morda najbolj bode v oči primer mesta Kašgar, središča narodne manjšine Ujgurov na Kitajskem. Ujguri so že dolgo preganjana manjšina, v Kašgarju naj bi Kitajci uničili kar dve tretjini muslimanske sakralne dediščine, vendar zaradi pritiskov Kitajske Unesco ni interveniral niti z opozorili. Vzrok je seveda v tem, da je Kitajska po ameriški zamrznitvi članstva leta 2011 in formalnem izstopu iz Unesca leta 2019 največja inancerka organizacije.
Po nekaterih izračunih naj bi zagotavljala 65 milijonov evrov od 500 milijonov vrednega proračuna Unesca, vse bolj so glasne tudi zahteve po pridobitvi vodstvenega mandata, že tri leta je pomočnik direktorice Unesca Audrey Azoulay kitajski diplomat Xing Qu. Morda je tudi to prispevalo k nedavni napovedi ZDA, da se bodo organizaciji ponovno pridružile, čeprav se okoliščine odstopa niso spremenile. ZDA so odločitev o zamrznitvi članstva sprejele zaradi vključitve Palestine, v administraciji Baracka Obame so se odločile za status stalnih opazovalk in obdržale sedež v upravnem odboru, nekdanji predsednik Donald Trump pa se je odločil tudi za formalni izstop, čeprav so ZDA še vedno inančno participirale pri izvedbi nekaterih programov.
Šeststomilijonski dolg ZDA
ZDA so zdaj Unescu iz naslova neporavnanih članarin dolžne več kot 600 milijonov evrov, kar bodo ob morebitni ponovni včlanitvi verjetno morale poravnati. Če bo odločba ameriškega kongresa, sprejeta 22. decembra lani, seveda realizirana. Da je v ozadju predvsem nevarnost kitajske dominacije, je nedavno potrdil tudi ameriški državni sekretar Anthony Blinken, ki je poudaril, da če ne bodo sami aktivno sodelovali pri sprejemanju normativov, bo to seveda počel nekdo drug, in ta nekdo drug bo najverjetneje Kitajska.
Odločitev kongresa bo veljala do leta 2025, vendar bodo postopki za ponovno včlanitev ZDA v Unesco verjetno precej krajši. Predvidoma naj bi vložile prošnjo do naslednje generalne konference Unesca, ki je predvidena novembra, medtem bodo verjetno v ozadju in daleč od medijev potekala pogajanja o plačilu dolga. Niti na sedežu Unesca v Parizu niti v Beli hiši zadeve niso komentirali, če bo proces uspešen, bo to že druga ponovna včlanitev ZDA v Unesco. Leta 1984, v času administracije Ronalda Reagana, so Američani izstopili, ker naj bi bil Unesco »protizahodno usmerjen oziroma naj bi smernice delovanja diktirale države v razvoju«, leta 2002 pa se je predsednik George W. Bush odločil za ponovno vključitev.
Pri Unescu bodo verjetno pozdravili vrnitev ZDA, saj so pred izstopom za delovanje organizacije prispevale kar petino sredstev. Vendar s tem problematika Unesca še zdaleč ne bo rešena. Položaj je še bolj zapleten zaradi vojne v Ukrajini in zahtev, naj se Rusija in Belorusija izključita iz organizacije. To se očitno ne bo zgodilo, saj so pri Unescu nedvoumno dali vedeti, da državi ne bosta izključeni, dokler bosta članici OZN, na srečo je po večmesečnem zavlačevanju ob koncu preteklega leta le odstopil ruski predstavnik pri Unescu Aleksander Kuznecov, ki je bil predsednik odbora za določitev kulturnih in naravnih znamenitosti, ter s tem končal dolgotrajno blokado delovanja organizacije.
Problematična Rusija
Ruski status ostaja sporen, saj ob agresiji na Ukrajino do zdaj ni bil poškodovan še noben kulturni spomenik z Unescovega seznama. Po zadnjih podatkih je bilo močno poškodovanih ali uničenih 18 muzejev, 104 cerkve in samostani, 83 drugih zgodovinsko ali umetniško pomembnih objektov, 19 spomenikov ter enajst knjižnic. Unesco res nima orodij za neposredno zaščito spomenikov, zlasti ne v okoliščinah vojaških spopadov, vendar ne manjka očitkov, da je pasiven in da ne uporablja niti formalnih ali neformalnih vzvodov, ki jih ima na voljo.
Omenjena organizacija Naša svetovna dediščina, ki jo je ustanovil arhitekt Francesco Bandarin, je oblikovana precej drugače kot Unesco. Glede na tradicijo, število članic ter proračun ne morejo
Audrey Azoulay je bila predlanskim imenovana za še en štirletni mandat, zato posebnih sprememb do leta 2025 ni pričakovati.
neposredno konkurirati Unescu, vendar njihova platforma zagotavlja hiter odziv pri monitoringu 1121 kulturnih in naravnih znamenitosti, ki so uvrščene na Unescov seznam. Vzpostavili so solidno mrežo nevladnih organizacij in posameznikov, ki na terenu stalno nadzirajo stanje, prav hitre in točne informacije naj bi onemogočale predstavnikom Unesca izgovore, da z dogodki na terenu niso bili pravočasno seznanjeni.
Ostaja pa seveda težko pričakovana korenita reforma Unesca, vključno z decentralizacijo, da bi organizacija končno učinkovito delovala. Decentralizacija in drugačen, bolj razpršen način sprejemanja odločitev bi vsaj reducirala možnost nekorektnih pritiskov in lobiranja, v ozadju katerih so predvsem politični interesi, prav tako bi se spremenila struktura zaščite, kjer so nekatere celine, predvsem Afrika, reprezentirane sorazmerno skromno, poleg tega je na Unescovem seznamu manj razvitih držav predvsem naravna dediščina, kulturni spomeniki so spregledani. Za ilustracijo: Evropa in Severna Amerika imata na Unescovem seznamu 545 spomenikov, zgolj Italija 58, kar je nedvomno glede na izjemno kulturno dediščino upravičeno, vendar je zgovoren podatek, da ima celotna Afrika zgolj 98 vpisov.
Turistično obleganje
Navsezadnje je nujna tudi sprememba pravil pri ohranjanju spomenikov. Uvrstitev na Unescov seznam je seveda priznanje, vendar hkrati tudi zaščitene spomenike spreminja v turistične atrakcije. Antropolog David Berliner je uporabil izraz »unescoizacija«, ki pooseblja čezmerno turistično in ekonomsko pa tudi politično eksploatacijo naravne in predvsem kulturne dediščine. Število evidentnih primerov čezmernega izkoriščanja blagovne znamke Unesca eksponentno narašča, naj gre za najbolj turistično oblegane svetovne znamenitosti ali manj znane, kot so Luang Prabang v Laosu ali Osun Osogbo v Nigeriji.
Ob tem prihaja do nestrokovnih posegov. Morda je najbolj značilen Kitajski zid, ki je ponekod ne samo restavriran, temveč tudi rekonstruiran in daje vtis artiicialnega objekta, drugod pomeni uvrstitev na Unescov seznam svojevrstno gentriikacijo. Eden od številnih primerov je četrt Casco Viejo v glavnem mestu Ciudad de Panamá, nekdaj dotrajan zgodovinski del mesta, po obnovi, ki je vključevala tudi prisilno izselitev revnih prebivalcev, je turistična znamenitost, nekdaj kolonialne stavbe pa so predvsem v lasti tujcev.
Skromni rezultati
Žal se po mnenju kritikov pri Unescu le malo ukvarjajo s takšnimi problemi, reforme pa ostajajo zgolj na papirju. Ko je leta 2017 vodenje
Unesca prevzela Audrey Azoulay, nekdanja francoska ministrica za kulturo, so številni pričakovali, da organizacija ne bo več poligon prerivanja in političnega preigravanja med državami članicami, vendar ni bilo posebnih premikov. Nasprotno, mnogi menijo, da Audrey Azoulay vodi Unesco kot nekakšno zasebno agencijo, ki selektivno izbira sogovornike, številne državne delegacije čakajo na pogovor po nekaj mesecev ali celo let, odzivi na kršitve določil ravnanja z zaščitenimi spomeniki so počasni ali jih sploh ni, izbire posameznih direktoratov naj bi bile netransparentne ...
Res se lahko Unesco v zadnjih dveh letih, ko je bodisi od različnih držav bodisi od sponzorjev dobil poldrugo milijardo evrov, pohvali z začetkom obnove iraškega mesta Mosul in sanacijo uničujoče eksplozije v Bejrutu, vendar je to za organizacijo s tako pomembnim poslanstvom sorazmerno skromen izkupiček. Kakorkoli že, Audrey Azoulay je bila predlanskim imenovana za še en štiriletni mandat, zato posebnih sprememb do leta 2025 ni pričakovati.