Tržaški kontejnerji vse bliže koprskim
Luka Trst Za letos napoveduje pretovor milijona kontejnerjev – V prihodnjih letih pa za milijardo naložb
Ko je konec lanskega leta Luka Koper slavila zgodovinski mejnik in pretovorila milijonti kontejner, se je dogodka udeležil tudi predsednik Pristaniškega sistema vzhodnega Jadrana (Luke Trst in Tržič) Zeno D'Agostino. Kot je povedal, bi tudi tržaško pristanišče že letos lahko doseglo rekordni pretovor enega milijona zabojnikov, pod pogojem, da bo tudi letošnja rast pretovora TEU pri sosedih podobna lanski, torej vsaj 15-odstotna.
• Že letos bi v Trstu lahko dosegli rekordni pretovor kontejnerjev.
• Trst zmaguje s tovornjaki iz Turčije, Koper z avtomobili.
Napoved prvega moža tržaškega pristanišča je statistično možna. Hkrati nakazuje večletna odločna prizadevanja Trsta, da dohiti in tudi prehiti Koper. Nekateri trendi in razvoj pristanišča Trst kažejo, da bi se pristanišči v nekaj letih res lahko znašli na podobnih količinah posameznih strateških tovorov. Nedavne objave podatkov kažejo, da so v Trstu (brez Tržiča) lani pretovorili skupaj 57,6 milijona ton blaga, rast je bila le štiriodstotna. V Kopru so pretovorili sicer 23,3 milijona ton blaga in dosegli precej višjo, 12-odstotno rast pretovora. Pri tem je za Trst odločilen pretovor nafta in njeni derivati. Bilo jih je 37,8 milijona ton, ki jih v glavnem prečrpajo v naftovod proti severni Evropi. Povečanje tekočih tovorov je bilo v Trstu le 1,2 -odstotno, v Kopru pa so jih pretovorili kar 39 odstotkov več (4,6 milijona ton). Če odbijemo tekoče tovore v obeh pristaniščih, je Trst po teži tovora že prehitel Koper za nekaj sto tisoč ton.
Najostrejša logistična tekma poteka pri pretovoru kontejnerjev. Zeno D'Agostino je ob napovedi možnega rekorda hkrati dodal, da bo težko ponoviti lansko povečanje. V Trstu so lani pretovorili 877.795 zabojnikov, to je skoraj 16 odstotkov več kot leto prej. (Luka Koper 1,017 milijona ali dva odstotka več). Toda pri tržaških podatkih velja pojasniti, da so na sedmem (kontejnerskem) pomolu, ki ga upravlja Trieste Marine Terminal, pretovorili v resnici 755.932 kontejnerjev (tudi ta porast je skoraj 16-odstoten), dodatnih 123.000 so pripeljali tovornjaki s trajekti iz Turčije. Zato primerjava s Koprom ni povsem enakovredna. Če bo Trst presegel magični milijon zabojnikov, pa bi Koper lahko dosegel 1,1 milijona pretovorjenih zabojnikov. Razlika na področju kontejnerjev se med pristaniščema hitro zmanjšuje v tržaško korist.
V Trst turški kamioni, v Koper avtomobili
Trst je močno razvil ro-ro terminal in trajektno povezavo predvsem s Turčijo, po kateri je lani po morju v Trst prispelo kar 320.327 tovornjakov, skoraj pet odstotkov več kot leto prej. Na tovornjakih je iz Turčije prispelo 123.000 dodatnih kontejnerjev. V Trst je lani priplulo 863 trajektov, skoraj trije na dan.
Iz Trsta pa velik del tovornjakov potuje tudi skozi Slovenijo proti severni in vzhodni Evropi. Na koprskem ro-ro terminalu je malo tovornjakov, so pa zato lani pretovorili 801.000 avtomobilov (22 odstotkov več kot 2021) in postali vodilno pristanišče za avtomobile v Sredozemlju.
V Trstu so ponosni tudi na vse večje število vlakov. Lani je v pristanišče pripeljalo 9536 tovornih vlakov (ali 2,5 odstotka več), v Koper pa 21.824 (ali štiri odstotke več). Kljub temu pa je v Koper pripeljalo kar 400.000 tovornjakov (več kot 1300 na delovni dan). To hkrati pomeni, da se je zmanjšal delež prepeljanega tovora z vlaki s 60 na 54 odstotkov in povečal delež tovornjakov na cestah.
V Trst je s turističnimi potniškimi ladjami lani priplulo kar 437.000 potnikov ali 2,5-krat več kot leto prej, k čemur je prispevalo omejevanje plutja velikih križark v Benetke. V Koper je s potniškimi ladjami lani prišlo 73.000 potnikov.
Elektrifikacija pomolov in naložbe z evropskim denarjem
V primerjavi obeh pristanišč je zanimiv tudi podatek, da želi Luka Trst že letos začeti dela za postopno elektrifikacijo operativnih obal v pristanišču. Že prihodnje leto bi radi na električno omrežje priklopili potniške ladje na potniškem terminalu in tako pomembno obvarovali Trst pred hrupom in izpušnimi plini iz pomožnih motorjev. Za elektrifikacijo pomolov načrtujejo v štirih letih 50 milijonov evrov. Koprsko pristanišče sicer hiti z načrti za postavljanje sončnih elektrarn na strehe luških skladišč, o tem, da bi država do pristanišča pripeljala nov visokonapetostni daljnovod iz Dekanov (za 100 MW moči), pa se Luka šele dogovarja z Elesom in ministrstvom za okolje in prostor, da bi država pripravila in sprejela državni prostorski načrt zanj.
Luka Trst prehiteva Koper še vsaj na področju priprav načrtov in črpanja evropskih sredstev. Zeno D'Agostino pravi, da bi na ohlajanje gospodarstva, ki ga napovedujejo na Kitajskem, še najbolje odgovorili z novimi obsežnimi naložbami. Zato v Trstu pripravljajo načrte za investicije v vrednosti milijarde evrov. Kar polovico tega zneska naj bi dobili iz evropskega načrta za okrevanje in odpornost.
• Raste tudi število potnikov z ladij za križarjenje.