Borovnica bo končno bolj varna pred poplavami
Država in občina bosta poskušali ukrotiti Borovniščico, Prušnico in Malence s pritoki
Vlada je v načrt razvojnih programov za obdobje 2022–2025 uvrstila tudi projekt Poplavna
ureditev v občini Borovnica. Projekt obsega vodnogospodarske ureditve na vodotokih Borovniščica in Malence za povečanje pretočnega profila Borovniščice, ureditev struge potoka Malence in gradnjo razbremenilnika Malence, zamenjavo mostu v Jele, rekonstrukcijo mostu na Mejačevi ulici v Borovnici ter ureditev mostu na regionalni cesti Vrhnika–Podpeč.
Naložba je ocenjena na 3,8 milijona evrov, od tega bo direkcija za vode (DRSV) iz sklada za vode prispevala 3,4 milijona evrov, razliko pa bo primaknila lokalna skupnost.
Z gradbenimi posegi nameravajo izboljšati zaščito pred deset-, sto- in petstoletnimi poplavami, ki jih povzročajo vodotoki Borovniščica, Prušnica in Malence z vsemi pritoki. Predvideni ukrepi bodo zmanjšali stopnjo ogroženosti prebivalcev, gospodarskih dejavnosti in kulturne dediščine na širšem območju borovniške občine, pravijo na direkciji za vode, ki jo vodi vršilka dolžnosti direktorice Neža Kodre. Občina Borovnice bo plačala izdelavo investicijske in projektne dokumentacije, nadvišanje kolesarske poti, zamenjavo mostu v Jele in rekonstrukcijo mostu na Mejačevi ulici. Zaradi številnih vodotokov in hudournikov nastanejo lokalne hudourniške in kraške poplave. Nevarnost za izredne dogodke predstavljajo predvsem omenjeni trije vodotoki s pritoki. Poplave v tej barjanski občini so verjetne predvsem spomladi in jeseni, ko pade večja količina dežja v zelo kratkem času. Takrat so poplavljeni stanovanjski in gospodarski objekti, kar se je že zgodilo leta 2010 in leta 2014. Manjšo škodo pa povzročajo neurja, predvsem poleti in praktično vsako leto.
Razbremenilni kanal pod cesto in progo
Borovniška občina je načrtovane protipoplavne ukrepe že konec leta 2020 prijavila na ministrstvo za okolje in prostor. Slabo leto kasneje so s projektom kandidirali tudi na direkciji za vode (DRSV) za črpanje evropskih finančnih sredstev iz načrta za okrevanje in odpornost. A ker z vidika države ta naložba nima vpliva na območje pomembnega vpliva poplav, projekta ni bilo mogoče umestiti v načrt za okrevanje in odpornost. Zato je občina novembra leta 2021 podala vlogo za vključitev protipoplavnih ukrepov na poto
ku Malence za financiranje iz vodnega sklada. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev je okoljsko ministrstvo njihovo vlogo sprva zavrnilo, kasneje pa so po številnih intervencijah in pojasnilih projekt lani septembra vendarle umestili v letošnji državni proračun in v proračun za prihodnje leto. Iz državnega proračuna je tako predvideno financiranje v višini 3,4 milijona evrov. Da bi lahko izkoristili predvidena finančna sredstva iz vodnega sklada, mora borovniška občina pravočasno pripraviti projektno dokumentacijo in ustvariti pogoje za izvedbo ukrepov. Andrej Klemenc, svetovalec za razvoj in razvojne projekte v borovniški občini, pravi: »Dokumentacija za ureditev novega razbremenilnega kanala je pripravljena«. Ta bo potekal od začetka zacevitve struge potoka Malence v cevni izvedbi pod železniško progo Ljubljana– Divača in pod občinsko cesto Borovnica–Brezovica pri Borovnici, potem pa ob južnem robu naselja Borovnica kot zatravljeni široki plitvi kanal do struge Borovniščice. Prihodnji mesec je predvidena tudi javna razgrnitev predvidenega poteka in tehnične zasnove omenjenega razbremenilnega kanala.
Zgodovina poplav
Poplavljanje delov Ljubljanskega barja na območju občine Borovnica se dogaja vsako leto, obseg poplav pa je od leta do leta zelo različen, je povedal Klemenc. Ob velikem obsegu poplav v tem delu občine nastaja škoda na kmetijskih površinah in pridelkih, niso pa ogrožene infrastruktura ter gospodarske in stavbne površine. Odkar je Borovnica samostojna občina, so tamkajšnji prebivalci leta 1998 doživeli poplavo v delu naselja Ohonica, ko je voda zalila občinsko cesto in nekaj kleti. V začetku novembra leta 2014, ko so poplave močno prizadele občino Ig, pa se je Borovniščica na levem bregu za mostom, čez katerega vodi cesta do železniške postaje, razlila v dolžini nekaj deset metrov, vendar so k sreči borovniški gasilci s polaganjem protipoplavnih vreč preprečili, da bi prišlo do škode na stanovanjskih objektih in vozilih.
Situacija pa bi bila verjetno veliko bolj kritična, ugotavlja Klemenc, če bi se nevihtni oblak utrgal nad Menišijo ali nad zahodnim delom Krimskega pogorja in bi tako voda drla v Borovniško dolino, ne pa vzhodno od Rakitniške planote nad sotesko Iške, kar je takrat povzročilo hude poplave v občini Ig, ki je le deset kilometrov zračne razdalje daleč.
V borovniški občini številni vodotoki in hudourniki povzročajo poplave.
• Glavnina denarja za izvedbo protipoplavne zaščite iz vodnega sklada.
• Februarja javna razgrnitev poteka trase razbremenilnega kanala.
Dokumentacija za ureditev novega razbremenilnega kanala je pripravljena.
Andrej Klemenc, svetovalec za razvoj in razvojne projekte v borovniški občini