Zormanovim fantom se odpirajo olimpijska vrata
Danska dinastija zasenčila Les Experts, svetovno prvenstvo se je razpletlo ugodno tudi za slovensko reprezentanco
Ker nima hribov (najvišji vrh je na 171 m.n.v.) in je tudi snega bolj malo, Danska za razliko od skandinavskih sosed nima šampionov v zimskih športih, edino kolajno z ZOI ima iz leta 1998 v kerlingu. A je športna dežela in časti svoje junake, kot je poleti Jonasa Vingegaarda, ko je na Touru slekel rumeno majico Tadeju Pogačarju. Na trgu pred mestno hišo v Københavnu se je zbralo na tisoče ljudi, podobno vzdušje je bilo tudi sinoči ob sprejemu rokometašev, ki so prvi trikrat zapored postali svetovni prvaki.
Nič novega, bi rekli po razpletu 28. svetovnega prvenstva na Poljskem in Švedskem. V polinalu so bile iste štiri države kot lani na EP na Madžarskem in Slovaškem in tudi predlani na SP v Egiptu, kolajne pa so osvojile iste države kot na OI v Tokiu. Svetovni prvaki ostajajo Danci, olimpijski prvaki so Francozi in evropski prvaki Švedi, ki se jim je v Stockholmu ob odsotnosti prvega zvezdnika Jima Gotfridssona izmuznila kolajna. Španija pa je prišla že do 18. odličja v 27 letih. Zadnja reprezentanca zunaj te četverice, ki je stopila na zmagovalni oder, je bila srebrna Hrvaška na euru 2020.
V inalu letošnjega mundiala so se Danci oddolžili Francozom za poraz v inalu Tokia 2020. Če so Les Experts kraljevali od leta 2006 do zadnjih OI, jih je že zasenčila dinastija rokometašev iz Hamletove dežele. Morda se zdi, da je bila Danska od nekdaj velesila, a resnica je drugačna. Dolgo časa je moški rokomet capljal za ženskim, če odštejemo bron na SP davnega leta 1967, so prvo kolajno na velikem tekmovanju danski fantje osvojili leta 2002, od takrat pa kar 14.
Zdaj imajo mlado reprezentanco, v kateri se na vsakem prvenstvu rodi nova zvezda. Tako je v Tokiu pri 22 letih zablestel Mathias Gidsel, letos je eksplodiral Simon Pytlick, sin Jana Pytlicka, ki je žensko reprezentanco popeljal do dveh zlatih olimpijskih kolajn. V inalu je imel selektor Nikolaj Jacobsen še enega aduta iz rokava. Čeprav je zaradi poškodbe izpustil vse prejšnje tekme, je Rasmus Lauge Schmidt v drugem polčasu zabil 10 golov in bil prvo ime inala pred 22.650 gledalci v Tele2 Areni. »Med prvenstvom smo razmišljali, da bi ga poslali domov, a smo ga raje pripravljali za inale. Vadil je pod posebnim programom in odločili smo se, da ga pošljemo v ogenj,« je pojasnil Jacobsen, ki je selektor že šest let.
Mednarodna rokometna zveza (IHF) je šele uro po koncu inala razglasila najboljše posameznike, ki so v sebi imeli že vsaj en vrček piva. Gidsel je bil tako kot na OI v Tokiu MVP in najboljši strelec (60 golov), v idealni sedmerki pa so se znašli še Angel Fernandez (Špa, levo krilo), Pytlick (levi zunanji), Nedim Remili (Fra, srednji zunanji), Ludovic Fabregas (Fra, krožni napadalec), Alex Dušebajev (Špa, desni zunanji), Niclas Ekberg (Šve, desno krilo) in Andreas Wolf (Nem, vratar).
Dva uresničljiva pogoja
Na prvem prvenstvu po EP 2020, ki ga ni zaznamoval covid-19, je bilo iz nekdanje jugoslovanske šole pet reprezentanc, najvišje je bila na 9. mestu Hrvaška, ki se lahko tolaži, da je edina vzela točko Dancem. Slovenci pa lahko hrabrijo, da sta jim pot v četrtinale preprečili Francija in Španija, dobitnici kolajn, katerima se je četa Uroša Zormana dostojno upirala. Vse bolj je verjetno, da bo njeno 10. mesto zadostovalo za olimpijske kvaliikacije. uresničiti se morata dva pogoja. Evropski prvak v Nemčiji 2024 mora biti reprezentanca, ki je bila na SP pred Slovenijo, Egipt pa mora osvojiti afriško prvenstvo, ki ga bo gostil. V tej luči je bilo ključno, da je po podaljšku premagal Madžarsko in bil sedmi na SP, s čimer se je sprostilo še eno mesto.
Kar je še bolj spodbudno, kot kaže projekcija IHF, bi bila na kvaliikacijskem turnirju marca 2024 ob Sloveniji samo še ena evropska reprezentanca (ter druga afriška in druga južnoameriška). Hipotetično bi bila lahko skupina takšna: Španija, Slovenija, Tunizija, Argentina, na OI gresta dve. To bi ponudilo lepo priložnost za še četrti ples Slovencev pod petimi krogi.
Seveda lahko Slovenija pride v Pariz neposredno kot evropska prvakinja, a to je malo verjetno, letošnji mundial je namreč potrdil vse večji razkorak med evropsko elito in – recimo mu tako – višjim srednjim razredom, ki mora nekako najti priključek.
• Danski rokometaši so imeli sinoči veličasten sprejem v Københavnu.
• Od leta 2002 so osvojili kar 15 kolajn na velikih tekmovanjih.
• Sloveniji se ob malce sreče obeta ugodna skupina v kvaliikacijah za OI.