Kdo podpira in kdo ne novi Forum 21
Anže Logar bo do poletja ustanovil platformo sodelovanja – Je to hiperprodukcija idej alternativnih politikov?
Novega Foruma 21 ne potrebujemo, pravi Milan Kučan. Ko smo ga ustanavljali mi, še ni bilo toliko civilnodružbenih pobud kot zdaj, nujno je bilo neko središče družbenih razprav, ki pa je bilo žal deležno nekaterih medijskih diskreditacij, člani so začeli odhajati, predvsem tisti, ki so menili, da bo iz Foruma 21 nastala politična stranka. Ideja o politično nebipolarni platformi, v okviru katere bi razpravljali o aktualnih družbenih vprašanjih, je zdaj le ena od zanimivih idej, ki krožijo v hiperprodukciji idej alternativnih politikov, še dodaja Kučan.
S hiperprodukcijo idej komentira nekdanji predsednik republike Milan Kučan napoved Anžeta Logarja, da bo do poletja ustanovil »platformo sodelovanja«.
Javni prostor in slovenska politična sfera sta preveč binarna, državljani pa si željo, da se »politiko proti« spremeni v »politiko sodelovanja«, ocenjuje Anže Logar, dolgoletni član SDS in formalno neodvisni predsedniški kandidat. Zato, je v pogovoru za Pop TV dejal, da namerava do poletja ustanoviti platformo sodelovanja. »Nekakšne široke razprave o ključnih razvojnih temah, ki zahtevajo analizo aktivnega stanja, pri tem se ne bom omejeval z nobeno svetovnonazorsko opredelitvijo,« je povedal za 24ur. Spletni portal N1 je pred tem objavil fotograiji Logarjevih srečanj z Mirom Cerarjem in Borutom Pahorjem.
Logar je decembra lani na večer drugega kroga predsedniških volitev izjavil, da »smo na pragu nečesa velikega«, kaj je s tem mislil, ni pojasnil.
S podobnimi argumenti – da je potrebna razprava o odprtih političnih, gospodarskih, razvojnih, socialnih, kulturnih in etičnih vprašanjih globalne in slovenske družbe – je Milan Kučan leta 2004 ustanovil Forum 21 Društvo za politična, gospodarska, razvojna, socialna, kulturna in etična vprašanja.
Forum 21 so ukinili junija leta 2021, med vzroki za to odločitev pa je bila navedena tudi ocena, da se je od časa njegove ustanovitve v slovenski družbi pojavilo veliko ustanov civilne družbe s podobnimi ambicijami, torej omogočati razpravo o aktualnih kulturnih, gospodarskih, političnih in socialnih vprašanjih, v okviru katerih
• Vzpostavlja se nova nebinarna platforma za družbeno razpravo.
• Ocene o nastajanju nove politične iniciative so različne.
• Blaž Brodnjak zanika namige o prestopu v politiko.
je mogoče uresničevati interes po aktivnem družbenem delovanju.
Platforma korak k novi stranki?
Niso pa vsi Logarjevi ideji nenaklonjeni. Joc Pečečnik, predsednik kluba slovenskih podjetnikov, namreč pravi, da v SBC podpirajo Logarjevo iniciativo in se bodo, če ga prejmejo, gotovo odzvali vabilu. »Želimo si čim več pobud, ki bi pripomogle k temu, da bo Slovenija uspešna in privlačna, hkrati pa se bomo lahko distancirali od tistih, ki zaradi lastnih interesov po medijskem nastopanju ali zaslužku delijo državljane,« poudarja Pečečnik in še, da medijska platforma, ki jo nameravajo zgraditi, nima skupne točke z Logarjevo pobudo.
Nekdanji predsednik republike Borut Pahor, ki se je z Logarjem po predsedniških volitvah srečal dvakrat, pravi, da o nastajajoči platformi žal nima informacij, da bi si jo drznil komentirati.
Logarjevo platformo nekateri razumejo kot možni prvi korak k nastanku nove politične iniciative, v politiko pa pri tem uvrščajo tudi kritičnega predsednika uprave NLB Blaža Brodnjaka, ki naj bi se že videl v vlogi novega predsednika vlade. »Sem bančnik, ne politik, in ne vem, zakaj se politiki ukvarjajo z menoj, namesto da bi se osredotočili na zagotavljanje mednarodne konkurenčne sposobnosti slovenskega gospodarstva in normalno dostopnost gospodinjstev do inančnih storitev,« komentira medijske zapise, da ga zanima politika. »Blaž Brodnjak zaradi svojih razmišljanj nikoli ne bo predsednik vlade, četudi bi mu to bilo ponujeno,« poudarja. Pravi, da se javno oglasi takrat, ko politiki s svojimi populističnimi potezami zavestno kršijo edini širši družbeni dogovor, ustavo, in ko namesto nujnega ohranjanja oziroma raje spodbujanja mednarodne konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, s svojimi ukrepi to rušijo.
Mednarodno konkurenčni menedžer po njegovem mnenju ne bi nikoli resno razmišljal, da bi prevzel vlogo premiera brez ustavnega mandata za izvedbo nujnih zahtevnih reform. Tak človek tudi ne bo nikoli svojega osebnega in poslovnega življenja javno razkril ter ga s tem postavil na kocko za prejemke, ki jih v Sloveniji »privoščimo« predsedniku vlade, ministrom, sekretarjem in direktorjem direktoratov, ocenjuje ter kritično opozarja na davčne spremembe, ki prejemke najbolje plačanih slovenskih talentov realno znižujejo za 25 odstotkov, kar je v Sloveniji lahko zaželeno, če se vpraša volivce, a je dolgoročno po njegovi oceni samouničujoče.