Popravljanje porušenih plačnih razmerij
Po predstavitvi izhodišč za reformo plačnega sistema javnega sektorja napovedana pogajanja s sindikati
Marsikateri direktor socialnovarstvenega zavoda zasluži manj kot v isti instituciji zaposlen strokovni delavec, opozarjajo na Socialni zbornici Slovenije, ki tako kot Skupnost socialnih zavodov Slovenije zahteva boljše vrednotenje dela vseh zaposlenih, tudi vodstvenega kadra. Prav odpravi takšnih nesorazmerij, ki ne odsevajo odgovornosti in zahtevnosti delovnih mest, je namenjena reforma plačnega sistema v javnem sektorju. Danes se bo koalicija seznanila z njenimi izhodišči.
Najbrž ni poklicne skupine, ki v zadnjih tednih ne bi poskušala opozoriti na nezadovoljstvo s svojim položajem. Po ravnateljih so poseben dodatek, po vzoru sodnikov in tožilcev, zahtevali tudi direktorji in drugi vodilni delavci plačne skupine B v socialnem varstvu. Vodijo tudi po 150 zaposlenih, a jih je marsikateri strokovni delavec kot javni uslužbenec, ki mu pripadajo dodatki, prehitel po dohodku, čeprav odgovornost ni primerljiva. Zaradi parcialnih dogovorov, ki so jih vlade podpisovale s sindikati, se zadnje čase spopadajo še z večjimi kadrovskimi težavami, kot so se že prej.
Posebno kritični so do dogovora, ki ga je Janševa vlada podpisala novembra leta 2021 in je še dodatno načel že prej porušena razmerja. V Združenju direktorjev socialnovarstvenih zavodov pa opozarjajo še, da je leta 2006 plača direktorja dosegala 5,8-kratnik minimalne plače, letos pa 2,6-kratnik.
Tudi zaradi številnih anomalij je prenova plačnega sistema javnega sektorja ena od prioritet in pomembnejših reformnih projektov, zagotavljajo na vladi. Ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik bo koalicijskim partnerjem danes na Brdu predstavila, kako vidi njegov razvoj v prihodnje, na tokratnem vrhu pa naj bi se sodelujoči seznanili tudi s predvidenimi spremembami na stanovanjskem področju, če bo čas dopuščal, pa še s predstavitvijo davčne in šolske reforme.
»Posnetek stanja«, ki so ga pristojni na ministrstvu predstavili sindikatom, kaže, da je v javnem sektorju zdaj zaposlenih skoraj 189.000 ljudi, kar je 21.000 več kot leta 2015, da se je masa bruto plač od vzpostavitve enotnega sistema leta 2008 skoraj podvojila in bo letos predvidoma presegla šest milijard evrov ter da se je od leta 2018, ko naj bi bile anomalije odpravljene, do lani povprečni bruto dohodek medicinskih sester in babic zvišal za slabih 38 odstot
Danes je v javnem sektorju zaposlenih skoraj 189.000 ljudi, kar je 21.000 več kot leta 2015.
kov, policistov za malo več kot 27 odstotkov, vojakov za četrtino, na drugi strani pa večini funkcionarjev niti za odstotek. Sistem napredovanj po avtomatizmu je naravnan tako, da bi posameznik, hipotetično, vso kariero lahko opravljal isto delo, pa bi se mu plača zvišala za 48 odstotkov. V deklarativno enotnem sistemu je kup dodatkov in delovnih uspešnosti, ki so si jih priborili ali ohranili le v določenih poklicih.
Med cilji, ki si jih je Sanja Ajanović Hovnik zadala za prenovo, je vzpostavitev leksibilnega plačnega sistema, ki bo višino plač bolj povezoval z učinkovitostjo in rezultati dela, ter tudi javnoinančno obvladljiv sistem. Predvidevajo skupne temelje, kot sta plačna lestvica – ki bi jo vezali na povprečno plačo v zasebnem sektorju – ter dodatki, speciike dejavnosti pa bi urejali v ločenih stebrih. Prvi plačni razred naj bi predstavljal 0,9 minimalne plače, med najnižjo in najvišjo plačo bi vzpostavili razmerje 1 : 7.