Zelena energija proti črnim scenarijem
Sonce in veter sta lani s skokom njunega izkoriščanja za proizvodnjo elektrike olajšala bitko z energetsko krizo
Evropski uniji je doslej uspelo prebroditi energetsko krizo bolje, kot so predvideli črni scenariji. Kljub številnim težavam se je pokazalo, da Evropa lahko preživi brez ruskega plina. Recesije v EU po zadnjih projekcijah naj ne bi bilo, tudi v Nemčiji ne.
Vojaška agresija Moskve na Ukrajino in ločevanje EU od ruskih fosilnih goriv sta povzročala pretrese. Cene plina so skokovito naraščale, šele jeseni se je položaj normaliziral. Gospodinjstva zniževanja cen še ne vidijo na položnicah. Toda posledice premikov bodo daljnosežne, saj se je proces zelene tranzicije s poslavljanjem od fosilnih goriv pospešil, v analizi ugotavlja mislišče Ember. »Evropa se je izognila najhujšemu v energetski krizi. Šok je lani povzročil majhen pljusk energije iz premoga in velik val podpore obnovljivim virom,« je ocenil njihov analitik Dave Jones.
Delež elektrike, proizvedene v sončnih in vetrnih elektrarnah, se je lani povečal na 22 odstotkov. Od skupno 623 teravatnih ur iz obeh virov jih je 420 proizvedenih z vetrom. Skupni delež vetra in sonca je s tem prvič večji, kot ga je imel plin (20 odstotkov). Kot posamezni vir je na prvem mestu v EU jedrska energija s 613 teravatnimi urami. Delež sonca v proizvodnji elektrike je največji na Nizozemskem s 14 odstotki. Sledita Grčija in Madžarska. Pri vetru so na prvih treh mestih Danska, Litva in Irska. Slovenija je med državami s podpovprečnim deležem sonca in vetra v proizvodnji elektrike.
Ima pa 5. največji delež po deležu elektrike iz jedrskih in termoelektrarn, na 6. mestu je pri hidroelektrarnah. V EU se je delež premoga lani povečal za poldrugi odstotek, na 16 odstotkov. To povečanje je manjše od pričakovanj, kar so v Emberju pripisali milejši zimi in manjši porabi kot posledici varčevanje potrošnikov. V zadnjih štirih mesecih lanskega leta se je proizvodnja elektrike iz premoga v primerjavi z letom 2021 že zniževala. Zato je analitik Jones strahove pred odbojem v izkoriščanju premoga kot posledici krize označil za – mrtve.
V Emberju so ocenili, da so sončne elektrarne delno nadomestile izpad, ki je lani nastal v jedrskih elektrarnah (tako z izklapljanjem v Nemčiji kot deli na francoskih nuklearkah) in s sušami v hidroelektrarnah. Izvršni podpredsednik evropske komisije za zeleni dogovor Frans Timmermans vidi v objavljenih številkah »izjemen pospešek hitrosti gradnje obnovljivih virov«. To da med drugim kaže, da državljani hočejo imeti koristi od poceni, čiste energije. Lani so iz sonca proizvedli skoraj četrtino več elektrike kot leta 2021. To je po izračunih Emberja nadomestilo nakupe plina, vredne 10 milijard evrov.
Veliko prostora za varčevanje
Želja Bruslja je, da bi v novih okoliščinah še povečali ambicije za delež obnovljivih virov v energetski mešanici EU do leta 2030. Tako veljavnega cilja z 32 ne bi zvišali le na 40, temveč na 45 odstotkov. Letošnje leto bo velika preizkušnja, ker je Rusija lani prekinila okoli 80 odstotkov dobav plina v EU. Zato so evropske države močno razširile krog dobaviteljev in se bolj osredotočile na utekočinjeni plin. Nemčija, denimo, hitro gradi infrastrukturo zanj. Na drugi strani je EU sprejela embargo na premog in skoraj vso surovo nato (izjema je natovod Družba). Za natne derivate bo embargo veljal od 5. februarja.
V EU od konca leta vlada precejšnje olajšanje, ker so cene plina v zadnjih mesecih močno padle. Skladišča pa so pred koncem zime še vedno 73-odstotno polna. Kljub temu so v bruseljskem inštitutu Bruegel opozorili, da v EU letos »ne bo mogoče nadomestiti vsake molekule plina in nate iz Rusije«. Eno od tveganj je, denimo, povečanje povpraševanja po utekočinjenem plinu v Aziji. Zato da bi se morala usklajeno odzvati na področju povpraševanja: tako z uporabo drugih virov kot zmanjšanjem porabe. Za varčevanje je namreč še veliko prostora.
Povedno je, da je EU v zadnjem četrtletju doživela velik padec (7,9 odstotka) povpraševanja po elektriki. Večji je bil le po izbruhu pandemije in zaprtju leta 2020.
• Evropa se je v energetski krizi izognila najhujšemu.
• EU si želi povečati ambicije za delež obnovljivih virov.
• Strahovi pred vračanjem k premogu so bili pretirani.