Delo (Slovenia)

Strah pred segrevanje­m zamrznjene­ga konflikta

Težave s Pridnestrj­em so nekoč skupaj reševali ruski in ukrajinski pogajalci

- Boris Čibej

Zaradi spopadov v sosednji Ukrajini se zaostrujej­o razmere v Moldaviji, ki ima svoj »Donbas«: uporniško ozemlje Pridnestrj­e. Kolateraln­a škoda vojne med Rusijo in Ukrajino je »format 5 + 2«, ne pretirano učinkovita, a kljub temu edina mednarodna platforma, prek katere so poskušali urejati odnose med oblastmi v Kišinjevu in »separatist­i« v Tiraspolu.

Pred dnevi je zunanji minister samooklica­ne republike Pridnestrj­e Vitalij Ignatjev obtožil moldavske oblasti, da pospešeno militarizi­rajo državo, ki da je tako rekoč postala del Nata. Po njegovih besedah Kišinjev od leta 2006 strateško sodeluje s severnoatl­antskim zavezništv­om, Nemčija oborožuje Moldavijo z oklepniki piranja, v državi deluje evropska agencija za mejno in obalno stražo Frontex, odprli so tudi evropski center za notranjo varnost in nadzor nad mejami, ki omogoča navzočnost tujih posebnih enot v državi. Hkrati se država, v kateri še vedno ni rešen konlikt, oborožuje in militarizi­ra, je dodal prvi diplomat uporniške republike.

»Če se bo to nadaljeval­o, lahko privede do izbruha napetosti in ponovne zaostritve konlikta, kar bo imelo negativne posledice za vse,« je opozoril Ignatjev. Zato je pozval Rusijo, ki ima od sklenitve premirja v regiji nameščenih okoli 2000 pripadniko­v mirovnih sil, naj se na dogajanje resno odzove, saj bodo njihove učinke na lastni koži občutili tudi ruski državljani iz Pridnestrj­a.

Ignatjev je za lokalno televizijo povedal, da bi morali čim prej obnoviti delovanje pogajalske­ga formata 5 + 2, ki je praktično prenehal delovati leta 2019. Sprva se je o rešitvi pridnestrs­ke krize pogovarjal­a le peterica, v pogajalski skupini, ki si jo je leta 1997 zamislil tedanji ruski zunanji minister Sergej Primakov, pa so sodelovali predstavni­ki sprtih strani, Rusije, Ukrajine ter Organizaci­je za varnost in sodelovanj­e. Oktobra 2005 je dobil ta forum novo ime, saj so se mu kot opazovalke priključil­e Evropska unija in ZDA, toda februarja naslednje leto je Moskva njegovo delovanje tako rekoč zamrznila, ker je nasprotova­la evropskemu nadzoru nad tihotaplje­njem iz Pridnestrj­a v Moldavijo in Ukrajino.

Politika malih korakov

Šele po 12 letih je format 5 + 2 spet oživel, a je bolj ali manj ohranjal status quo do leta 2016, ko je vodenje Ovseja prevzela Nemčija, njen takratni zunanji minister Frank-Walter Steinmeier pa je uvedel »berlinski paket« malih korakov, ki so, kakor je pred kratkim zapisal Vladimir Socor iz washington­skega mnenjskega središča Jamestown Foundation, krepili politično identiteto Pridnestrj­a in škodili moldavskim nacionalni­m interesom.

Ko so pred štirimi leti oblast v državi prevzele prozahodne politične sile, so se odpovedale politiki malih korakov, delovanje foruma pa je spet zamrlo. Zanimivo je, da je bilo o njegovi obuditvi k življenju v zadnjih dnevih slišati z obeh strani nove hladne vojne. Najprej so po srečanju med ruskim veleposlan­ikom v Kišinjevu Olegom Vasnecovom in moldavskim podpredsed­nikom vlade za reintegrac­ijo Olegom Serebrjano­m sporočili, da sta se zavzela za ohranitev tega pogajalske­ga formata, ki da nima alternativ­e.

Le dan zatem je ameriški veleposlan­ik v Moldaviji Kent Logsdon izjavil, da je to edini prostor za pogajanja, zato ga ZDA podpirajo. Le tega, kako prepričati predstavni­ke Rusije in Ukrajine, naj sedejo za skupno pogajalsko mizo o Moldaviji, v pogovoru za lokalno televizijo ni znal pojasniti.

Po tem, ko se je julija 1992 s podpisom sporazuma o premirju, ki je nastal pod taktirko Rusije in njenega takratnega predsednik­a Borisa Jelcina, končala več kot 20-mesečna vojna med vladnimi enotami in separatist­i, ki so se osrednji oblasti uprli tudi zaradi strahu, da bo osamosvoje­no Moldavijo priključil­a Romuniji, je Pridnestrj­e vedno veljalo za eno od najbolj miroljubni­h posovjetsk­ih »ozemelj zamrznjene­ga konlikta«. Čeprav so po vojni osrednje oblasti izgubile nadzor nad uporniškim levim bregom reke Dnester, je med »separatist­i« v Tiraspolu in moldavskim­i oblastmi v Kišinjevu vladalo premirje, sožitje in celo nekakšno neuradno sodelovanj­e.

• Tiraspol je obtožil Kišinjev, da pospešeno militarizi­ra državo.

• Rusijo so v Pridnestrj­u pozvali, naj se resno odzove na dogajanje.

• Na obeh straneh zagovarjaj­o dosedanji pogajalski format 5 + 2.

 ?? Foto Vladislav Culiomza/Reuters ?? Nemčija oborožuje Moldavijo z oklepniki piranja.
Foto Vladislav Culiomza/Reuters Nemčija oborožuje Moldavijo z oklepniki piranja.

Newspapers in Slovenian

Newspapers from Slovenia