Kako končati krizo: z malo več ali malo manj vojske
Trditve, da se hunti ne sme dovoliti, da bi zmagala v Burmi, so bile pravilne, a neuresničljive
Ko so burmansko vojsko, ki je pred dvema letoma nasilno prevzela oblast, povabili na območno zasedanje obrambnih ministrov Aseana (zveza držav jugovzhodne Azije) in ZDA, je opozicija, ki živi zunaj meja te države, razočarana ugotovila, da to pomeni, da so v Washingtonu hunto kljub vsemu sprejeli kot zakonito vlado.
Delovna skupina za pomorsko varnost, ki ji predsedujejo Tajska in ZDA, bo začela zasedanje 20. februarja. V okviru tega bo potekalo simulirano urjenje za posebne naloge, kot so reševanje na odprtem morju, boj s pirati in lov na tihotapce mamil, orožja in ljudi. Celo v Aseanu, katerega članica je tudi Burma, niso vedno prepričani, kakšno stališče naj zavzamejo do vojaške hunte in ali je prav, da se jo obravnava kot enakopravno oblast.
Dejstvo, da so ZDA tokrat privolile, da bodo sedele za isto mizo z burmanskimi generali, ki so demokratično ikono te države Aung San Su Či nedavno obsodili na 33-letno zaporno kazen, priča o začetku poraza Washingtona pa tudi Aseana. Namesto da bi zahtevali, da se oblast vrne demokratično izvoljeni Nacionalni ligi za demokracijo (NLD), njene voditelje, ki prestajajo zaporne kazni, pa izpusti na svobodo, se vse bolj zdi, da je demokracija v tej državi pokopana. Zdaj iščejo formulo, ki bi omogočila nadaljevanje sodelovanja z Burmo, čeprav s hunto na njenem čelu.
Vojaški udar se je zgodil 1. februarja 2021. Od takrat je bilo ubitih več kot 2600 ljudi, skoraj 17.000 so jih aretirali, med zaprtimi so tudi mladoletniki. Skoraj ves ta čas ni bilo dneva brez nasilja nad civilnim prebivalstvom, bombardiranja vasi, preganjanja ljudi od doma in drugih oblik kriminala, ki bi jih bilo treba razglasiti za vojne zločine.
Za tem stoji vodja burmanske hunte, general Min Aung Hlaing. Novice, ki so v minulih 24 mesecih prišle iz te države, so zvenele alarmantno. Združeni narodi so »mednarodno skupnost« pozivali k enotnemu odgovoru oziroma temu, naj na to državo pritisne s strogimi sankcijami. A ko je Burma 4. januarja letos proslavljala 75-letnico neodvisnosti od Velike Britanije, se je Min Aung Hlaing posebej zahvalil državam, ki niso hotele uvesti sankcij proti njegovi vladi. Seznam teh držav je bil dovolj dolg in vpliven, da je hitro splahnelo upanje na učinek teh ukrepov. »Tesno sodelujemo s Kitajsko, Indijo, Tajsko, Laosom in Bangladešem, kar zadeva ohranjanje obmejne stabilnosti in razvoja,« je dejal general Hlaing. Čeprav ni omenil Rusije, je tudi ona na seznamu, in to kot ena od največjih izvoznic orožja.
Priprave na volitve
S takšnimi silami za hrbtom burmanska hunta ne potrebuje posebne sposobnosti za vodenje 54-milijonske nacije. Glede na to, da je Burma strateško zelo pomembna tako za Kitajsko kot Indijo, sta ti državi naredili vse, da ne bi izgubili njene naklonjenosti. Zdaj napeto čakata prva znamenja, iz katerih bo razvidno, da bo hunta poleti izvedla volitve, po katerih bodo lahko obnovili velikanske naložbe v infrastrukturo.
Ker so se Evropska unija, Japonska in ZDA odrekle sankcijam na izvoz tekstilnih izdelkov, ker bi zaradi takšnega ukrepa ostalo brez dela na milijone ljudi, se je ta industrijska panoga lani močno okrepila. Od januarja do septembra je ustvarila 3,3 milijarde dolarjev, kar je okoli 1,6-krat več kot v enakem obdobju leto prej. Zahodne družbe, kot so H&M, Adidas ali Uniqlo, nimajo zakonskih omejitev pri kupovanju izdelkov in surovin burmanskih dobaviteljev.
Kljub temu je Svetovna banka opozorila, da se je zaradi pandemije dvakratno povečal odstotek burmanskega prebivalstva, ki živi pod mejo revščine, to je z 20 na 40 odstotkov. Tudi to državo je dosegla inlacija, vse se je podražilo, vrednost nacionalne valute čat pa se je zmanjšala. Vse to je pospešilo odhajanje izobraženih mladih ljudi po svetu, tako da se vojaška oblast po dveh letih vladavine gotovo ne more pohvaliti z veliko uspehi.
Toda hunta se kljub vsemu pripravlja na volitve, ki bodo verjetno že avgusta. Prav zaradi tega je poskrbela, da je med ljudmi priljubljena in na Zahodu občudovana 77-letna Aung San Su Či dobila dovolj dolgo zaporno kazen, da bo do konca življenja za rešetkami. S tem se na široko odpira pot političnim strankam, povezanim z vojsko. V takšnem ozračju ni nič čudnega, da so pripadniki demokratičnih sil ugotovili, da je zanje edini način oboroženi odpor. Zato po državi potekajo boji med vojsko in oboroženimi uporniki.
Za hunto je to dober izgovor za trditev, da bodo za vsak neuspeh volitev krivi pripadniki nespravljive opozicije in nacionalnih manjšin, ki v Burmi nikoli niso imele enakopravnega statusa.
Grobnica demokratičnih teženj
Opozicijski mediji, ki izhajajo v tujini, so nedavno citirali »vire v Nepjidoju [glavno mesto Burme]«, ki so zatrdili, da bodo pred volitvami ustanovili »prehodni svet«, v katerem bo imela določeno vlogo skupina civilistov. Gre za to, da bi hunta z njihovo prisotnostjo ublažila odpor Aseana in zahodnih demokracij do svoje namere, da oblast trdno obdrži v svojih rokah.
V Aseanu se ne strinjajo o tem, kakšno stališče zavzeti do Burme, če bosta hunta in general Hlaing izkoristila volitve za utrditev položaja na oblasti. Nekateri azijski komentatorji so razmere v tej državi primerjali z ukrajinsko krizo. Tako kot hunti ni uspelo izvesti udara in nato v kratkem času zavladati državi, tudi Vladimirju Putinu ni uspelo zasesti Kijeva in nato na hitro poraziti Ukrajine. Primerjava se nadaljuje prek vprašanja, kako končati burmansko krizo in ali je tako kot v primeru Ukrajine nujen nekakšen kompromis s hunto, tako kot bi bil morda to primer s Putinom.
Dobri poznavalci burmanske zgodovine (in vojske) so zatrdili, da je edina sprejemljiva rešitev ta, da se hunto spravi do popolnega poraza, nato pa izvede korenita reforma burmanske vojske. Samo tako bi bilo mogoče zagotoviti, da ne bo več vojaških udarov, zaradi katerih je v minulih nekaj desetletjih ta država vsakič znova nazadovala. A le redki vidijo to rešitev kot realno opcijo. Na žalost. In delno prav zaradi tega, ker sta Rusija in Putin za vse veliko hujši problem, si tako Asean kot ZDA želijo Burmo čim prej izbrisati s seznama prednostnih nalog. Toda tisto, kar se v resnici dogaja, je še veliko pomembnejše: po vsej verjetnosti bo ta država še ena grobnica demokratičnih teženj. To bo imelo daljnosežne posledice za vso celino.
• Vojaški udar v Burmi se je zgodil 1. februarja 2021.
• V Aseanu ne vedo, kakšno stališče naj zavzamejo do vojaške hunte.
• Aung San Su Či bo, kot kaže, do konca življenja za rešetkami.