Slovensko-nemški dan vodika
Nemčija ima velike načrte – Sodelovali bi s Slovenci
Vodik pomeni enega najpomembnejših virov v okviru evropskih zelenih prizadevanjih. Je vir energije in gorivo, ki kot stranski produkt proizvaja vodo namesto ogljikovega dioksida. Z njimi so povezani tudi mnogi izzivi. Na to temo je bil včeraj organiziran tako imenovani slovensko-nemški dan vodika, pripravili so ga slovensko-nemška gospodarska zbornica, veleposlaništvo Nemčije v Ljubljani in Gospodarska zbornica Slovenije.
Kot smo slišali od visokih nemških predstavnikov, je energetska tranzicija največji izziv sodobnega časa, ki se dotika vseh področij. S tem je povezana tudi suverenost, ki se po njihovem mnenju ne izključuje z okoljsko agendo. V tej agendi Nemčija računa na vodik, kot je v spletnem javljanju dejal Marcus Hicken, direktor za energetsko diplomacijo, podnebje in varnost na nemškem zunanjem ministrstvu, bodo v vodikove projekte doma vložili sedem milijard evrov, še dve milijardi pa v mednarodne. Po besedah Dagmar von Bohnstein, predsednice nemško-slovenske gospodarske zbornice, so nemška podjetja na tem področju pripravljena na sodelovanje s slovenskimi.
Konference se je udeležil tudi slovenski minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije Igor Papič, ki je dejal, da imamo v Sloveniji na tem področju bazične raziskave, da pa je potrebnega več sodelovanja z industrijo, da morajo biti ti pristopi multidisciplinarni. Dodal je, da tehnologija vodika veliko obeta tudi zaradi možnosti shranjevanja energije, česar druge zelene proizvodnje elektrike ne omogočajo: »Zamislite si čas, ko bo proizvodnja elektrike bistveno večja, prišli bodo vroči avgustovski dnevi, poraba pa bo zelo majhna.«
Z vodikom se pri nas ukvarjajo strokovnjaki tako na akademskem področju kot v proizvodnji. Blaž Likozar, vodja odseka za katalizo in reakcijsko inženirstvo na Kemijskem inštitutu, je predstavil možne načine uporabe vodika in omenil različne projekte, v katerih sodelujejo. V Steklarni Hrastnik za taljenje stekla že uporabljajo tudi vodik.
Med področji, kjer je perspektiva uporabe vodika največja, je po mnenju Tine Seršen, državne sekretarke na ministrstvu za infrastrukturo, so prav proizvodni procesi, pomemben bo tudi v prometnem sektorju, kažejo pa se tudi že nekatere druge možnosti.