Le 16 minut pred koncem odprave
Dvajseta obletnica tragedije Ameriški raketoplan Columbia je 1. februarja 2003 eksplodiral v zraku nad Teksasom
Do pristanka je bilo še 16 minut. Toda ko je bil raketoplan Columbia nad Teksasom, so v Nasinem nadzornem centru z njim izgubili stik. Ozračje je bilo iz minute v minuto bolj napeto, ko so zaznali izgubo podatkov o temperaturi na levi strani raketoplana, nato še o sistemu za pristajanje. Takrat so še zadnjič doklicali poveljnika Columbie Ricka Husbanda, temu je uspelo izgovoriti »sprejeto«, nato je bila zveza prekinjena.
Direktor poleta LeRoy Cain je kmalu zatem ukazal: »Zaklenite vrata«, s čimer je bilo jasno, da upanja ni več. Izraz označuje, da nihče ne sme zapustiti prostora, dokler ne shranijo vseh podatkov in spišejo vseh poročil. Čez uro in pol je takratni Nasin administrator Sean O'Keefe imenoval odbor za preiskavo nesreče, pet ur po tragediji je Američane nagovoril takratni predsednik George Bush.
Odpadajoča izolacijska pena
Leto 2003 so si pri Nasi zastavili velikopotezno, saj so načrtovali kar šest odprav z raketoplani, da bi dokončno sestavili mednarodno vesoljsko postajo. Prva odprava v letu je bila STS-107 raketoplana Columbia, ki je bil najstarejši raketoplan v loti. STS-107 je bila znanstvena odprava, ki ni vključevala obiska postaje, ampak 16-dnevno plutje v orbiti ter opravljanje kopice raziskav. Poletu je poveljeval Rick Husband, pilot je bil William McCool, na krovu so bili še Michael Anderson, Kalpana Chawla, David Brown, Laurel Clark in Ilan Ramon, prvi izraelski astronavt. Prvi dan v orbiti so se astronavti razdelili v modro in rdečo skupino, da so tako neprekinjeno opravljali raziskave. »Petnajst dni je posadka Columbie neutrudno delovala, da bi izpeljala vse poskuse. Znanstveniki na tleh so bili navdušeni nad njihovim delom, saj so dobili več znanstvenih podatkov, kot so pričakovali,« so pred dnevi zapisali na spletni strani Nase.
Columbio so na 28. polet izstrelili 16. januarja 2003. Izstrelitev je bila na prvi pogled brezhibna. Rutinski pregled njenih posnetkov pa je pokazal, da je 82 sekund po izstrelitvi s pogonske rakete odpadel večji kos izolacijske pene in udaril ob levo krilo raketoplana. Pri Nasi so vedeli, da pena odpada, vendar se do takrat ni zgodilo nič usodnega. Tako so opravili nekaj testov in ugotovili, da hujšega ni, o tem so obvestili posadko. Odbor, ki je preučeval udarec pene ob krilo, je sicer zahteval dodatne posnetke s satelitov, a so pri Nasi prošnjo zavrnili.
Posadka Columbie se je 28. januarja poklonila spominu na umrle astronavte v tragediji raketoplana Challenger, ki je 28. januarja 1986 razpadel ob izstrelitvi, in Apolla 1, ko je kapsulo 27. januarja 1967 zajel požar. »Žrtvovali so vse: dali so življenje za našo državo in celotno človeštvo. Njihova predanost raziskovanju vesolja je bila navdih za vse nas in je še vedno motivacija za ljudi po vsem svetu, da dosežejo velike uspehe, medtem ko služijo drugim,« je dejal Husband. Zadnji dan januarja so astronavti delo končali in se pripravili na vrnitev domov.
Spremembe v Nasi
Po večmesečni preiskavi so potrdili, da je bila za raketoplan usodna poškodba krila zaradi trka z izolacijsko peno. Odbor je ugotovil tudi več napak v delovanju agencije in zahteval spremembe. Po tragediji so raketoplane prizemljili do julija 2005, v tem obdobju so tudi odločili, da jih prenehajo uporabljati. Zadnji polet Atlantisa je bil julija 2011.
• V tragediji raketoplana Columbia je umrlo sedem astronavtov.
• Columbia je bila najstarejši raketoplan, z njo se je pri Nasi 12. aprila 1981 začela era teh plovil.
• Raketoplane so upokojili leta 2011.