Namen Kraljev ulice je ozaveščanje javnosti in predvsem dati glas socialno izključenim. O njih vedno govorijo drugi, tukaj pa imajo možnost o sebi spregovoriti sami.
smo jih natisnili, saj jih niso mogli prodajati,« pove Nikolič. Iz tega časa se spomni tudi solidarnosti ljudi. »Kadar koli damo apel javnosti, se jih vedno veliko odzove. Tudi med pandemijo smo objavili, da zbiramo donacije za kralje, saj ne morejo prodajati časopisa. V dveh mesecih smo zbrali več kot 20.000 evrov, ki smo jih potem razdelili med aktivne prodajalce.«
Prodajalci izvode kupijo po en evro (priporočeni prostovoljni prispevek kupca je dva evra), pred kratkim so morali ceno dvigniti, kajti niti Kralji ulice ne morejo ubežati podražitvam tiska in zlasti papirja. Zaradi višje cene slednjega si tudi ekološke različice papirja ne morejo več privoščiti, čeprav si želijo biti čim bolj trajnostno naravnani. A v nasprotju z drugimi tiskanimi mediji nimajo težav z upadom števila bralcev – njihova naklada je le malenkost nižja kot pred pandemijo in ostaja pri približno 17.000 do 18.000 izvodih na mesec. Z denarjem, ki ga prodajalci dobijo od prodaje, seveda ne morejo preživeti, jim pa ob socialnih transferjih omogoča nekoliko dostojnejše življenje, pravi odgovorni urednik. Predvsem pa jim tako vsaj »fehtati« ni treba.
Kaj pa naslednjih dvesto – imajo zanje kakšno posebno strategijo, načrte? »Delali bomo naprej tako kakor do zdaj. Po občutku in kot mislimo, da je prav. Želimo si, da bi ljudje časopis kupili in brali, kajti Kralji ulice niso sami sebi namen, ampak je to tudi pomoč,« odgovarja Nikolić. A kakor koli rad to dela, si želi, da 400. številke ne bi bilo oziroma da bi se časopis dotlej »samoukinil«, ker ljudje takšne pomoči niti društva Kralji ulice ne bi več potrebovali.
Za zdaj razmere kažejo ravno nasprotno: v Ljubljani naj bi bilo po ocenah okoli 1000 brezdomcev (število narašča tudi zato, ker v prestolnico prihajajo iz drugih mest), lani se je v dnevnem centru Kraljev ulice oglasilo skoraj 800 ljudi, ki so potrebovali različne oblike pomoči. V Ljubljani se sicer napoveduje novo zavetišče, a ključno geslo društva, v katerem je zaposlenih 33 ljudi, je Najprej stanovanje!. V skladu s tem geslom razvijajo tudi nastanitvene programe in v sodelovanju z lokalno skupnostjo program preprečevanja deložacij. Stanovanje je namreč, poudari Nikolič, prva in najpomembnejša odskočna deska, pogoj, da si človek sploh lahko začne urejati življenje.
Socialno angažirani in kritični
Igor Divjak, literarni kritik in prevajalec ter odgovorni urednik portala Vrabec Anarhist, v Nedelu o Kraljih ulice: » Kralji ulice bi morali dobiti nagrado za najboljši slovenski časopis, saj so socialno angažirani in kritični, hkrati pa se izogibajo dnevnopolitičnim temam, zaradi česar so bolj neposredni od drugih, ne umanjka pa niti črni humor.«