Boj za lastne utvare
Zniževanje bralne kulture je v represivnih sistemih preizkušeno učinkovit način nadzora množic.
Na včeraj zaključenem 55. mednarodnem srečanju pisateljev na Bledu, ki ga vsako leto organizira slovenski Pen, je gostoval ugledni novinar in pisatelj Salil Tripathi, dolgoletni borec za besedo in svobodo izražanja. Poudaril je opažanja, da je svoboda govora tudi na Zahodu pod vse večjimi pritiski, novinarji in pisatelji so pogosto tarče političnih elit in z njimi prepletenih velikih korporacij. Gre za napade, ki smo jim priča tudi v Sloveniji, kjer nam nikakor ne uspe omejiti in ustrezno obsoditi oziroma sankcionirati sovražnega govora, hujskaštva in zavestnega širjenja neresnic. Vsakič, ko ga prezremo, postane močnejši in agresivnejši.
V ZDA se ukvarjajo tudi s seznami knjig, ki so v knjižnicah po novem prepovedane – večinoma gre za vsebine, ki bralca usposobijo, demarginalizirajo manjšine ali vključujejo znanstveno razlago ustroja sveta, kar pa ni pogodu lokalnim verskim skupnostim. S tem poskušajo bralcu omejiti dostop do znanj in okrniti njegovo sposobnost neodvisnega odločanja. Zniževanje bralne kulture je v represivnih sistemih preizkušeno učinkovit način nadzora množic. Tisti, ki bere, pač razmišlja, in kdor razmišlja, ni tako vodljiv in pohleven.
Da pa bo mera polna, se je pri branjenju svobode izražanja odprla še ena fronta s prihodom umetne inteligence.
Na tako silovit tehnološki preskok nismo pripravljeni, preprosto nimamo orodij, da bi se z njim spopadli. Težava je, da je umetna inteligenca sposobna spreminjati naše dojemanje realnosti, sposobna je tako ponarediti dejstva in obvladovati človekovo biološko naravo, da se njegovo ujemanje realnosti spremeni. Ni skrivnost, da si človek svet pojasnjuje z interpretacijo signalov čutil, na podlagi življenjskih izkušenj, učenja, vzgoje in podobno. Smo organizem, ki si ustvari lastno utvaro sveta, antropocentrično okolje, ki ga pomirja in mu zagotavlja red. Umetna inteligenca je sposobna to sliko spremeniti, ustvariti lažno sedanjost in ponarejati preteklost, ne da bi se tega zavedali. Pisatelji in novinarji v zadnjih letih čutijo vse večji pritisk, da prevzamejo vlogo branilca resnice ter človeške realnosti z vsemi napakami in nesmisli.