V UKC ne razkrivajo, kdo presoja njihovo kakovost

Za razkritje imen ni pravne podlage – Med presojevalci tudi nekdanji vodilni v SB Murska Sobota

Slovenske zdravstvene ustanove vsaka tri leta obnavljajo akreditacije. Ali so njihovi procesi skladni s standardi kakovosti, presojajo strokovnjaki, katerih imena niso javna. Njihovih strokovnih referenc in usposobljenosti za to delo zato ni mogoče preveriti, temveč je treba zaupati podjetju, ki podeljuje akreditacije, da je za presoje najelo dobre, neodvisne in kakovostne strokovnjake.

V zadnjem obdobju je pri podeljevanju mednarodne akreditacije in certiikata ISO v slovenskih zdravstvenih ustanovah vodilno podjetje AACI – do pred kratkim je bil solastnik nekdanji minister za zdravje, član strateškega sveta za zdravstvo Dorijan Marušič, zdaj pa je lastnik družba AACI QA, ki jo obvladuje Janez Ovsenik. V tej družbi akreditacijo pridobiva tudi ljubljanski UKC: vrednost triletne pogodbe je skoraj 164.000 evrov.

Neutemeljena pritožba

Omenjeno podjetja nima zaposlenih. Strokovnjake za izvedbo presoj najema, zato nas je zanimalo, kdo so ljudje, ki preverjajo, ali ljubljanski klinični center posluje skladno s standardi. Čeprav so imena presojevalcev za leto 2019, ko je pri njih presojo opravljala akreditacijska hiša DNV GV, razkrili brez zadržkov, se je tokrat zapletlo. Imen zaradi varstva osebnih podatkov niso izdali. Ker menimo, da je javnost upravičena do informacij o tem, kdo presoja največjo slovensko zdravstveno ustanovo s približno devet tisoč zaposlenimi, saj se le tako lahko preverijo njihove reference in strokovnost, smo se pritožili na urad informacijske pooblaščenke (IP). Poleg tega so v ljubljanskem kliničnem centru – kot smo navedli – imena presojevalcev v preteklosti že delili z javnostjo, zato ni jasno, zakaj bi zdaj ravnali drugače. IP naši argumenti niso prepričali: pritožbo je spoznala za neutemeljeno.

V UKC Ljubljana so pojasnili, da je avtonomija akreditacijske hiše, da sama določi presojevalce, oni pa so z njihovimi imeni seznanjeni šele pred začetkom presoje, ko prejmejo program presoje. V konkretni zadevi so v uradu IP ugotovili, da je bila akreditacijska družba AACI izbrana v postopku javnega naročila male vrednosti in

• Pri podeljevanju mednarodnih akreditacij je vodilno podjetje AACI.

• Za presojo najema zunanje strokovnjake.

• Njihovih identitet ne izdajajo, zato javnost njihovih referenc ne more preveriti.

V UKC Ljubljana so pojasnili, da je avtonomija akreditacijske hiše, da sama določi presojevalce, oni pa so z njihovimi imeni seznanjeni šele pred začetkom presoje.

da iz dokumentacije ne izhaja, da bi bili podatki o imenih in priimkih del ponudbene dokumentacije, prav tako predložitev referenc presojevalcev ni bila zahteva povabila k oddaji ponudb, zato za razkritje teh podatkov po zakonu o javnem naročanju ni pravne podlage. Pravne podlage po mnenju IP ni niti po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja, saj podatki o imenih in priimkih presojevalcev niso neposredno v zvezi s porabo javnih sredstev niti oni ne opravljajo javne funkcije in niso javni uslužbenci.

Glede na navedeno urad IP naše navedbe o razkritjih osebnih podatkov v drugih akreditacijskih presojah za odločanje v konkretni pritožbi ni upošteval.

Izogibanje pritiskom

Izvajalec akreditacije se je s pogodbo zavezal, da bodo presojo izvajali izkušeni mednarodni oziroma slovenski certiicirani presojevalci z najmanj desetimi opravljenimi akreditacijskimi presojami, javnost pa jim mora torej glede tega verjeti na besedo.

Kakorkoli. Vzpostavili smo stik s presojevalcem, zdravnikom Danielom Grabarjem, ki je bil do pred kratkim direktor murskosoboške bolnišnice, pred tem pa tam strokovni direktor. Potrdil je, da je lani sodeloval v enem ciklu presoje UKC Ljubljana za vnaprej pa še ne ve, ali bo vključen.

O praksi, da se imena presojevalcev ne razkrivajo, je dejal, da sledijo zgledu tujih držav, z namenom, da ne nastajajo pritiski na njihove odločitve. Pojasnil je, da je za to, da je postal presojevalec standarda ISO in akreditacijskih standardov opravil ustrezna usposabljanja. Dela tudi v tujini.

Ker je presoje kliničnih procesov v različnih zdravstvenih ustanovah v Sloveniji opravljal v obdobju, ko je bil vodilni v murskosoboški bolnišnici, nas je zanimal morebitni konlikt interesov. Dejal je, da so se o tem že pogovarjali, a je prevladalo mnenje, da so pri presojah izkušnje zelo dobrodošle, prav tako poznavanje sistema.

Medtem ko nekateri podpirajo akreditacije, ker se opravljajo z namenom nenehnega izboljševanja kakovosti in varnosti zdravstvene obravnave, je slišati tudi kritična stališča, češ da so, če zaposleni standardov ne upoštevajo v praksi, to le drage črke na papirju. Tako je pred časom lastnik ene od ambulant, ki je želel ostati anonimen, priznal, da je bila pridobitev akreditacije »nekakšna modna muha oziroma prestiž«, ki jo je opustil. Če so v akreditaciji najprej sodelovali Američani, sta eno poznejših presoj opravila takratni strokovni direktor murskosoboške bolnišnice in varnostni inženir iz SB Jesenice, se je spominjal.