Vzajemna ima več scenarijev, mogoča je tudi likvidacija
Pismo premieru Mikeln: Uredba nas vodi k neslavnemu koncu
Vzajemna zdravstvena zavarovalnica se pripravlja na najhujše – na likvidacijo ali pa pred tem na razdrtje pogodb z zavarovanci, če bo vlada ohranila uredbo o določitvi najvišje cene.
Zamrznjena premija 35,67 evra za dopolnilno zavarovanje družbi ne omogoča vzdržnega poslovanja, zato je uprava nadzornemu svetu predlagala zvišanje premije na 44,78 evra, družba pa je na upravno sodišče vložila tudi tožbo za odpravo uredbe, je na tiskovni konferenci dejal predsednik uprave Aleš Mikeln.
V Vzajemni so prepričani, da je vladna uredba nezakonita, saj da ni podan noben razlog za nadzor cen, ni skladna z določbami direktive Solventnost II in je v nasprotju s svobodno gospodarsko pobudo. »Uredba nas pelje k neslavnemu koncu. Če uredba ostane, prosimo, da se novela zakona o ukinitvi prostovoljnega zavarovanja uveljavi čim prej,« je dejal Mikeln.
Po izračunih aktuarjev v Vzajemni bi morala biti glede na stroške bolnikov v zdravstvu – to so za zavarovalnico škodni dogodki – premija dobrih 44 evrov, saj so se v zadnjih treh letih po navedbi Vzajemne stroški zdravstvenih storitev zvišali za 20 do 30 odstotkov. Če bo skladno z uredbo premija dobrih 35 evrov, bo Vzajemna končala poslovno leto 2023 s 33 milijoni evrov izgube. »Dnevno se nam znižuje kapitalska ustreznost,« je dejal Mikeln.
Kapitalska ustreznost mora biti po zakonu stoodstotna glede na obveznosti zavarovalnice. Če tega ne dosega, gre v likvidacijo. Vzajemna jo ima po besedah Mikelna dobrih 180 odstotkov. Koliko kapitala je to in v kolikšnem času se bo družba znašla v kapitalski neustreznosti, ni vedel. Dejal je, da razmišljajo tudi o prekinitvi pogodb z zavarovanci dopolnilnega zavarovanja. V tem primeru bodo zavarovanci postali samoplačniki doplačil. »To se ne more zgoditi čez noč,« je dejal.
Vzajemna je imela konec lanskega leta okoli 758.000 zavarovancev v dopolnilnem zavarovanju in 200.000 zavarovancev v drugih zavarovanjih. Mikeln je spomnil, da je zaradi organiziranosti v vzajemno družbo v drugačnem položaju kot drugi dve zavarovalnici. Dobička si ne delijo, presežni denar namenijo za solventnost ali ga vrnejo zavarovancem, letos so presežek iz časa epidemije covida-19 porabili za povečano storilnost v zdravstvu. Pisal je že premieru Robertu Golobu in mu predlagal tri rešitve: da se uredba umakne, da se skozi spremembo višine doplačil znižajo škode ali da država zavarovalnicam pokrije izpad prihodka.
Mikeln ne nasprotuje ukinitvi prostovoljnega dopolnilnega zavarovanja. Že desetletje opozarja, da to zavarovanje ni ne vzdržno ne smiselno in da ga je treba preoblikovati, je dejal. Veliko si obeta od posveta na temo reorganizacije inančnih virov, ki ga je minister Danijel Bešič Loredan napovedal za junij. Ne zdi se mu smiselno, da bi do januarja leta 2025, ko vlada napoveduje celovito reformo inanciranja zdravstva, zapletali položaj zavarovalnic z uredbo.