Rojevanje novega kriznega žarišča
Zavrelo bi lahko v še eni evroskeptični regiji te nekdanje sovjetske republike
Vojna v Ukrajini je privedla tudi do zaostritve notranjepolitičnih razmer v sosednji Moldaviji. Najprej je postalo vroče v »separatističnem« Pridnestrju, po odzivu osrednjih oblasti na nedavne regionalne volitve v avtonomni pokrajini Gagauzija pa bi lahko zavrelo tudi med tamkajšnjim »proruskim prebivalstvom«.
Pravi politični boj v Gagauziji se je začel šele po koncu volitev novega voditelja regije, ki so potekale minulo nedeljo. Razlog je vmešavanje osrednjih oblasti, ki bi lahko volitve razveljavile. Zmagala je 36-letna Evghenia Guțul, za katero je še pred dobrim mesecem tudi v Moldaviji redkokdo slišal. Novi »baškan« (po gagauzijsko »başkan«), kakor uradno imenujejo voditelja te avtonomije, je postala kandidatka »proruske« stranke Șor, ki jo vodi v Izraelu rojeni in zdaj tja tudi prebegli oligarh Ilan Șor. Ta se v Moldavijo ne more vrniti, saj so ga tam pred dobrim mesecem zaradi bančnih goljuij, ki so državni proračun »olajšale« za približno osmino državnega DBP, v odsotnosti obsodili na 15 let zapora. Lani so ga ZDA obtožile sodelovanja z ruskimi oblastmi in proti njemu uvedle sankcije. Zdaj v Kišinjevu odločajo, ali bodo prepovedali njegovo stranko, ki je zadnje leto pripravljala množične protivladne proteste, na katerih so ljudje protestirali zaradi inlacije, draginje in padanja življenjskega standarda.
Razglasitev prepovedi je lani jeseni z utemeljitvijo, da se stranka oligarha, ki iz tujine pripravlja demonstracije in ostro napada vlado, zavzema za interese tuje države ter ogroža neodvisnost in suverenost Moldavije, od ustavnega sodišča zahteval moldavski parlament.
Zmaga Evghenie Guțul v avtonomni pokrajini, v kateri živijo pripadniki turkmenistanskega naroda Gagauzi, je bila presenečenje, saj se kandidatka skorajda ni pojavljala pred kamerami, novinarjem se še zdaj izogiba. Hkrati je njen uspeh potrdil domneve moldavskih osrednjih oblasti, da je bilo z volitvami nekaj narobe. Že med volitvami so provladni moldavski mediji poročali, da v Gagauziji za kampanjo trošijo rekordne zneske, največ pa da zapravlja stranka Șor, predstavniki moldavske osrednje oblasti so javno govorili o podkupovanju volivcev in ponarejanju pri štetju glasovnic, predsednik vlade Dorin Recean pa je po koncu glasovanja izjavil, da bi morali volitve razveljaviti.
Še en glavobol za Kišinjev
»Prozahodne« osrednje oblasti v Kišinjevu imajo dovolj težav že s »prorusko opozicijo«, ki bi v tem trenutku najbrž celo zmagala na parlamentarnih volitvah, in »ozemljem zamrznjenega konlikta« na drugi strani reke Dnester, kjer so nastanjeni pripadniki ruskih mirovnih sil, zdaj pa se je pojavil še gagauzijski problem. »Baškan« je namreč po moldavski zakonodaji avtomatično član vlade, ki ima tako kot drugi ministri poleg vsega še dostop do zaupnih državnih dokumentov. Oblasti so počakale, da je volilna komisija opravila delo in predala glasovnice višjemu sodi
• Zaradi vmešavanja osrednjih oblasti v Gagauziji so napovedali proteste.
• Tamkajšnji prebivalci bi se raje odcepili, kot vstopili v EU.
• V Gagauziji so nekoč že razglasili neodvisnost.
Na volitvah za regionalnega voditelja je zmagala kandidatka »proruske stranke«, ki jo vodi v Moldaviji obsojeni in v Izrael prebegli oligarh Ilan Șor.
šču v regijski prestolnici Comrat, potem pa so se tja v spremstvu policije pripeljali sodelavci nacionalnega centra za boj proti korupciji in vse pobrali.
Prihod pravosodnih organov iz Kišinjeva je razjezil lokalno prebivalstvo, ki je takoj šlo na ulice. Razburili so se tudi njihovi politični predstavniki, ki so na izrednem zasedanju predstavnikov lokalne oblasti sprejeli izjavo, v kateri so ostro obsodili »nezaslišani napad na narod Gagauzije in njegovo volilno pravico«. O tem, kako se bodo na ta »napad« odzvali, se bodo župani in drugi regionalni voditelji dogovorili konec meseca, že to nedeljo pa so v Gagauziji napovedali najmanj tri protestne mitinge, ki jih pripravlja stranka prebeglega oligarha. Na teh ne bodo demonstrirali le zaradi vmešavanja osrednjih oblasti v avtonomijo regije, ki je nekoč že razglasila neodvisnost in samostojnost, a tam ni bilo vojne tako kot v Pridnestrju, saj so bili v Kišinjevu dovolj modri, da so Gagauzijcem dali dovolj veliko avtonomijo. Tamkajšnji prebivalci nasprotujejo tudi odločitvi osrednjih oblasti, da bodo Moldavijo izključile iz Skupnosti neodvisnih držav. Referendum, ki so ga v regiji pripravili 2. februarja 2014, je pokazal, da si 98 odstotkov prebivalcev želi povezav z vzhodom, ne z zahodom, zato bi raje živeli v neodvisni Gagauziji kakor Moldaviji, ki bi bila del Evropske unije.