Napetosti med Brusljem in Londonom le še slab spomin
Rešitev severnoirskega vprašanja je odprla pot utrjevanju vezi med EU in nekdanjo članico na več področjih
Odnosi med Evropsko unijo in Združenim kraljestvom, dolgo obremenjeni z brexitom, od začetka leta doživljajo preporod. Ta teden sta Bruselj in London napovedala sklenitev sporazuma o povečanem sodelovanju na področju inančnih storitev in dogovora o izmenjavi obveščevalnih podatkov, ekspertize in osebja pri nadzoru migracij v Rokavskem prelivu. Na oba je mogoče gledati kot na neposredno posledico rešitve severnoirskega vprašanja, ki je predolgo obremenjevalo tako britansko kot evropsko stran.
Ko sta predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen in britanski premier Rishi Sunak februarja sklenila windsorski okvir, je bilo jasno, da z njim ne rešujeta samo težav, ki jih je nova trgovinska ureditev po brexitu povzročila na Severnem Irskem, ampak postavljata tudi temelje za normalizacijo odnosov med EU in njeno nekdanjo članico. Njun kompromis ni zadovoljil vseh: na severu irskega otoka še vedno buri duhove, kar je bilo razvidno tudi na včerajšnjih lokalnih volitvah, ki jih je največja probritanska stranka poskušala spremeniti v referendum o tri mesece starem dogovoru. Toda pod črto se je ta pokazal za uspešnega, predvsem zato, ker je tako Londonu kot Bruslju ponudil priložnost, da travmatično obdobje zadnjih let dokončno pustita za seboj.
Test iz kompetentnosti
Od normalizacije odnosov si večje koristi nedvomno obetata britanska vlada oziroma Rishi Sunak, ki je potreboval dogovor z EU tudi zato, da je začrtal jasno ločnico med sabo in svojima predhodnikoma na položaju ministrskega predsednika, Borisom Johnsonom in Liz Truss, ki v interakcijah z EU zagovarjata bolj brezkompromisen pristop. Rešitev severnoirskega vprašanja je bila za premiera test iz kompetentnosti, s katerim si je povečal tudi ugled v očeh sogovornikov z druge strani Rokavskega preliva. Hkrati je bila pogoj za poglobitev britanskega sodelovanja z EU na najmanj dveh področjih; pri inančnih storitvah in urejanju migracij.
Napetosti v odnosih so dve leti preprečevale, da bi britanska vlada in evropska komisija formalizirali sodelovanje pri nadzoru inančnih institucij. Premik se je zgodil šele ta teden, ko je evropska komisarka za inančne storitve Mairead McGuinness potrdila, da so pri komisiji pripravili osnutek memoranduma o razumevanju, s katerim bo ustanovljen forum, ki bo omogočal izmenjave pogledov evropskih in britanskih inančnih regulatorjev. Njegova ustanovitev ne bo vplivala na dostop britanskih inančnih družb do skupnega evropskega trga, ki je od brexita omejen, in vendar so ga v londonskem Cityju pozdravili kot korak v pravo smer.
Migracije v ospredju
Za Sunakovo vlado je bil windsorski okvir tudi pogoj za krepitev sodelovanja z EU na področju boja proti nezakonitim migracijam, enega od glavnih notranjepolitičnih vprašanj na Otoku, od katerega bodo v marsičem odvisne tudi možnosti ponovne izvolitve torijcev na oblast na prihodnjih parlamentarnih volitvah.
Ursula von der Leyen in Rishi Sunak sta ta teden med srečanjem ob robu vrha voditeljev držav in vlad Sveta Evrope v Reykjaviku napovedala dogovor o izmenjavi obveščevalnih podatkov, ekspertize in osebja pri nadzoru migracij v Rokavskem prelivu, prek katerega je lani na malih čolnih s pomočjo tihotapskih mrež v Združeno kraljestvo nezakonito prispelo rekordnih 45.000 ljudi. Britanski premier je marca dosegel dvostranski dogovor o urejanju migracij s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom, z napovedjo sodelovanja z evropsko agencijo Frontex pa je London po oceni Financial Timesa implicitno priznal, da problema ne more rešiti sam.
Britanska vlada je v zadnjem času sprejela vrsto kontroverznih ukrepov za omejitev nezakonitih migracij in s predlogom nove azilne zakonodaje nakazala, da je pripravljena ignorirati odločbe evropskega sodišča za človekove pravice pri deportacijah ljudi, ki nezakonito vstopijo v državo. Spodkopavanje sodišča v Strasbourgu bi lahko v najslabšem primeru odprlo novo fronto z EU; ta se spoprijema s podobnimi težavami, a je kljub temu močno zadržana do načina, na katerega se je London lotil reševanja migrantske problematike.
• Windsorski okvir je omogočil začetek normalizacije odnosov.
• Britanski organi bodo sodelovali s Frontexom.
• Bruselj skeptičen do nove britanske azilne zakonodaje.