Primož Roglič v hribe nekaj gramov lažji
V 13. etapi se v Crans Montani Mateje Svet začenja pravi boj za rožnato majico
Na kaotični 106. dirki po Italiji je prišel tudi miren dan brez novih covidnih primerov, padcev in odstopov med najbolj zvenečimi imeni, ki se borijo za rožnato majico. A zatišje iz 12. etape, ki jo je dobil ubežnik Nico Denz (Bora Hansgrohe), ne bo trajalo. Danes gre karavana Gira in z njo Primož Roglič (Jumbo Visma) v višave. Slovenski as bo v švicarskih Alpah lovil le dve sekundi zaostanka za vodilnim Geraintom Thomasom (Ineos).
Za slovenske navijače je bila glavna novica, da Roglič na 185 km dolgi poti od Braja do Rivolija ni kazal znamenj, da bi pri njem pustil posledice padec iz 11. etape, ki je ob zlomu kolka iz dirke izločil enega od njegovih najnevarnejših tekmecev Taa Geoghegana Harta.
Tudi taktično je na cestah Piemonta vse potekalo po željah 33-letnega Zasavca in njegove nizozemske ekipe, ki je v pobeg kar 30 kolesarjev poslala Seppa Kussa in Michaela Hessmanna. Tako je homasov Ineos ves dan preživel na čelu glavnine, ob tem pa moral računati tudi z možnostjo, da bi Roglič pomočnika v ospredju uporabil za morebiten napad na vzponu na Braide v zaključnem delu etape.
A Rogla, pri katerem padci niso načeli niti smisla za humor (»Na cesti sem pustil nekaj mesa, zato dirko nadaljujem nekaj gramov lažji,« je dejal na štartu), je ocenil, da to še ni bil pravi trenutek. Bil pa je dan Nica Denza (Bora Hansgrohe), ki mu je uspelo, kar mu je v 10. etapi Gira 2018 preprečil Matej Mohorič, s katerim sta skupaj bežala dolge kilometre, v zaključku pa je bil za svoj prvenec na dirki po Italiji močnejši Slovenec.
Skozi predor v Švico
Za svojo četrto etapno zmago na Giru in šesto rožnato majico se bo danes morda boril Roglič, ki ga čaka prva od šestih gorskih preizkušenj, ki bodo odločile zmagovalca 28. maja v Rimu. Po prvotnih načrtih bi morala biti 13. etapa še zahtevnejša, karavano bi peljala tudi čez vrh dirke, 2469 m visoki prelaz Grand San Bernard, na katerem je preveč snega za varno prečkanje. Bojda ne gre za to, da Švicarji niso tako vneto čistili ceste kot Italijani, ki so se z enako težavo srečali že na Gran Sassu, temveč tudi za nevarnost proženja plazov.
Zato etapa ne bo dolga 207, temveč 199 km, prvi vzpon dneva pa ne bo dolg 34 km, temveč 25,7 km (povprečni naklon 5 odstotkov). Kolesarji bodo na višini 1878 m vstopili v predor, skozi katerega bodo vstopili v Švico. Tam jih čakata še dva klanca, kmalu najzahtevnejši Croix de Coeur (15,4 km, 8,8 %), ki jih bo popeljal 2174 m visoko.
Če ne drugega, bo utrudil noge pred končnim etapnim obračunom na Crans Montano, kjer je leta 1987 Mateja Svet s tremi kolajnami na svetovnem prvenstvu pisala zgodovino slovenskega alpskega smučanja. Roglič in njegovi tekmeci se ne bodo spuščali po belih strminah, poganjali bodo navkreber – 13,1 km pri povprečnem naklonu 7,2 odstotka. To bo zaključek etape, na kateri bo kljub skrajšanju treba premagati 4658 višinskih metrov, kar bo pravšen teren za selekcijo tudi pri vrhu skupnega seštevka.
Sodeč po besedah Marca Reefa, športnega direktorja pri Jumbu Vismi, bo zanjo poskrbel Roglič. »Na sporedu je težka gorska etapa. Primož je v redu. Ta etapa je potrdila, da zaradi zadnjega padca nima težav. Več kot pripravljen je na naslednjo preizkušnjo.«