Darfur bi lahko bil največje bojišče sudanske vojne
Spopadi v Sudanu Pozabljen in zlorabljen zahodni del države ponovno postaja frontna črta
Poleg Kartuma, kjer spopadi med sudansko vladno vojsko pod vodstvom generala Abdela Fataha al Burhana in paravojaškimi Hitrimi podpornimi enotami (RSF) pod vodstvom generala Mohameda Hamdana Dagaloja - Hemetija potekajo več kot mesec dni, so razmere v državi najslabše na zahodu, v Darfurju, kjer je pred dvema desetletjema potekal prvi genocid 21. stoletja.
Boštjan Videmšek
Mirovna pogajanja med predstavniki sudanske vladne vojske in konkurenčne paravojaške organizacije, ki so prejšnji teden potekala v Savdski Arabiji, so bila neuspešna. Sprti strani, ki sta oktobra 2021 skupaj izvedli vojaški državni udar in brutalno prekinili prehod v civilno vladavino v Sudanu, nadaljujeta boj za absolutno oblast. Ne le da pogajanja niso ustavila urbanega vojskovanja na ulicah sudanske prestolnice in ob preostalih večjih krajih ob ustju Modrega ter Belega Nila, temveč so razmere v Kartumu in tudi drugod po državi še poslabšala.
Najhuje je v Darfurju, od koder prihaja tudi Mohamed Hamdan Dagalo - Hemeti, čigar bliskovit vzpon od tatu in uličnega preprodajalca do voditelje ene od največjih milic v Afriki se je začel prav med genocidom: med letoma 2003 in 2006 je bilo v strahotnem nasilju sudanskih islamističnih vladnih sil in džandžavidov, njihovih lokalnih arabskih podizvajalcev, nad domorodnim afriškim prebivalstvom v Darfurju ubitih najmanj 300.000 ljudi (dejanska številka je gotovo bistveno višja). Polovica prebivalcev Darfurja je bila razseljena že v prvem letu: več sto tisoč jih še danes, 20 let pozneje, živi v begunskih taboriščih.
Glasni odmevi prvega genocida 21. stoletja
Hemeti je, nagrajen za krvoločnost in »poslovni talent«, postal eden od poveljnikov džandžavidov, ki jih je dolgoletni sudanski diktator Omar al Bašir leta 2013, že potem, ko ga je mednarodno kazensko sodišče zaradi množičnih pobojev v Darfurju obtožilo zločinov proti človečnosti, priključil sudanskim vladnim silam. Čeprav je al Bašir Hemetija, ki je hkrati postal največji trgovec z zlatom v državi, uporabljal kot osebno stražo in »zavarovanje«, so džandžavidi, preimenovani v Hitre podporne enote (RSF), še naprej pustošili po Darfurju. Ubijali so ljudi, kradli zemljo in si, v prvi vojni, ki je neposredno povezana s posledicami podnebnih sprememb, prisvajali sicer hitro izginjajoče vodne vire.
Kaos v Kartumu – ta je povsod po državi, ki se že več kot 40 let ne more izvleči iz takih ali drugačnih vojn – je močno oslabil sudansko vladno vojsko. To je Hemeti izkoristil in okrepil svoje položaje na »domačem terenu« v Darfurju, od koder je iz arabskih etničnih skupin zadnja leta črpal večino plačancev, ki jih je prek vladnega kanala pošiljal v vojno v Jemnu, kjer so se bojevali na strani agresorjev – Savdske Arabije in predvsem Združenih arabskih emiratov. Ti so tako glavni politični podporniki RSF kot – seveda od Mohameda Hamdana Dagaloja – glavni kupci zlata, izkopanega v Sudanu.
Hemetijevi borci imajo zadnje tedne v Darfurju proste roke. Priče poročajo, da ropajo, ubijajo, uničujejo in posiljujejo, kjerkoli se pojavijo. Najhuje je bilo v zadnjih dneh v El Dženejni, glavnem mestu zahodnega Darfurja, kjer je bilo po podatkih lokalnih humanitarnih organizacij in aktivistov ubitih več kot 800 ljudi. V opustošenem mestu je po podatkih Norveškega sveta za begunce (Norwegian Refugee Council) ujetih okoli 100.000 notranje razseljenih ljudi. Samo v sosednji Čad je kljub uradno zaprti in skoraj 1400 kilometrov dolgi meji zbežalo najmanj 60.000 ljudi. Večina se je zatekla v begunska taborišča, ki blizu sudanske meje obstajajo že dve desetletji, v njih pa živi okoli 400.000 ljudi.
Nekdanji džandžavidi imajo v Darfurju podporo generala Halife Hatarja, ki obvladuje vzhodno Libijo, prek katere z RSF vodi trgovino z ljudmi in orožjem. Hemetijeva paravojska dobiva pomoč tudi iz Srednjeafriške republike in od ruske zasebne varnostne organizacije Wagnerjeva skupina, s katero jo je povezala nezakonita trgovina z zlatom. Na drugi strani se je sudanska vladna vojska v Darfurju povezala z lokalnimi voditelji afriških etničnih skupin, ki so postali prepoznavni prav v času vojne na začetku 21. stoletja, denimo zloglasni Mini Minavi. V boju za preživetje so bila v zadnjih tednih sklenjena številna zavezništva s hudičem. Sudanska vladna vojska – podobno kot v Kartumu – lahko v Darfurju računa tudi na podporo pripadnikov egiptovskega vojaškega letalstva in sosednji Čad.
Razmere so vsak dan hujše. Humanitarna katastrofa se zaostruje. Zdi se, da je večji konlikt skoraj neizogiben. Predstavnice sudanske nevladne organizacije Ženske sprememb (he Women of Change) pravijo, da je bilo v zadnjem mesecu dni samo v zahodnem Darfurju ubitih najmanj 2000 ljudi. Na družabnih omrežjih so zapisale, da se v Darfurju »prav zdaj odvija ruandski genocidni scenarij«, in pozvale k takojšnji pomoči.
• Mirovna pogajanja v Savdski Arabiji so bila neuspešna.
• Najhuje je v Darfurju, od koder prihaja tudi Mohamed Hamdan Dagalo.
• V zadnjem mesecu je bilo v zahodnem Darfurju ubitih najmanj 2000 ljudi.