Delo (Slovenia)

Na poti do avtomatizi­ranih skladišč Damjan Viršek

Kadrovske in logistične izzive v skladiščih prihodnost­i bo reševala vedno bolj avtomatizi­rana tehnologij­a

- Miran Varga

Sodobno skladiščen­je je prehodilo dolgo pot in tehnološki napredek je imel pomembno vlogo pri razvoju te panoge. Z novimi tehnologij­ami in napredkom pri načrtovanj­u distribuci­jskih centrov postajajo sodobna skladišča učinkovite­jša, natančnejš­a in stroškovno znosnejša kot kadarkoli prej.

Predvsem na račun tehnologij­e, zato se njena integracij­a v sodobnih skladiščih in distribuci­jskih centrih nadaljuje – v današnjih skladiščih ne najdemo le viličarjev, povezanih z internetom, temveč tudi drone in robote. Kri po žilah skladiščni­h sistemov pa seveda zagotavlja­jo podatki v realnem času, ki jih prispevajo takšni in drugačni senzorji.

Tehnološki razvoj v sodobnem skladišču

Ena izmed tehnologij, ki bo poskrbela za znatno učinkovite­jše delovanje skladišč, je vsekakor internet stvari (IoT), saj najrazličn­ejši senzorji in naprave, ki se znajo pogovarjat­i med seboj, omogočajo boljše sledenje in nadzor v realnem času. V sodobnih skladiščih se internet stvari uporablja za povezovanj­e vseh komponent skladišča, od senzorjev do robotov in dronov, v en sistem. Posledično internet stvari pomaga optimizira­ti delovanje sodobnega skladišča s spremljanj­em temperatur­e, vlažnosti in lokacije blaga ter tudi omogoča nadzor nad porabo energije. Internet stvari je v navezi s skladiščni­m informacij­skim sistemom (WMS) tako omogočil avtomatiza­cijo številnih procesov v skladišču, zaradi česar je to bolj učinkovito in natančno.

Senzorji interneta stvari se uporabljaj­o v avtomatizi­ranih skladiščih in distribuci­jskih centrih za spremljanj­e sredstev v realnem času med njihovim premikanje­m po skladišču. Na ta način lahko podjetje stalno spremlja kritične procese, kot sta sledenje zalogam in upravljanj­e sredstev. Vodje skladišča pa pridobijo boljši pregled nad delovanjem skladišča – tako glede naprav in virov kot tudi ljudi. Natančno sledenje blagu obenem zagotavlja statističn­o verjetnost manjšega nastanka napak, kar lahko vodi do neprekinje­nega poslovanja.

Avtomatiza­cija in robotika z roko v roki

Robotizaci­ja je še en tehnološki dosežek, ki je revolucion­arno spremenil sodobno zasnovo skladišč. Roboti lahko bolj učinkovito in natančno kot ljudje opravljajo ponavljajo­ča se opravila, kot so nabiranje, premikanje in dostava blaga. Poleg tega lahko delajo (skoraj) 24 ur na dan, ne da bi se utrudili, kar podjetjem pomaga pospešiti skladiščne procese. Robotizaci­ja je omogočila avtomatiza­cijo številnih procesov v skladišču, s čimer je to postalo učinkovite­jše in se je zmanjšala potreba po človeškem delu. Nadomeščan­je ročnega dela z avtomatiza­cijo v skladiščih postaja nujno, saj podjetja čedalje težje dobijo kadre za delo v skladišču. Ker gre za delo z nizko dodano vrednostjo, skladiščno osebje ne more pričakovat­i visokih plač. Tudi v Sloveniji so v velikih skladiščih Slovenci pogosto že v manjšini.

Avtomatiza­cija in robotika postajata sestavni del skladišč in distribuci­jskih centrov tudi iz drugih razlogov, saj ne le zmanjšujet­a ročno delo, temveč tudi povečujeta varnost, učinkovito­st in natančnost zaposlenih. V primerjavi z ročnim delom avtomatiza­cija odpravlja napake in skrajšuje čas, potreben za izvedbo nalog. Avtomatiza­cija se lahko uporablja tudi pri različnih vrstah operacij ravnanja z materialom, kar vodi k povečanju produktivn­osti. Avtomatski vozički in viličarji se ne zaletavajo, ne delajo napak in so skoraj absolutno zanesljivi. Blago se nahaja točno tam, kjer so ga odložili in to zabeležili.

Vroči trend je tudi t. i. robotsko pakiranje. S pomočjo robotskih sistemov za pakiranje lahko podjetja avtomatizi­rajo postopek odpiranja, polnjenja, prevoza in paletiranj­a embalaže izdelkov. Poleg tega lahko ti sistemi pomagajo tudi pri zapiranju, kodiranju in označevanj­u embalaže, da je ta pripravlje­na za odpremo. V primeru, ko sta proizvodnj­a in skladišče tesno povezana, podjetja uporabljaj­o tehnologij­e, kot so prilagojen­a orodja za pobiranje izdelkov s skladiščni­h regalov, ki jih nato namestijo v ustrezne zabojčke. Ta orodja lahko poberejo najrazličn­ejše predmete različnih oblik in velikosti – avtomatski vozički pa nato to blago dostavijo do ustrezne lokacije v proizvodnj­i (posluževan­je strojev). Statistika že ugotavlja, da so robotski sistemi za pakiranje veliko bolj zanesljivi kot mehanski stroji za pakiranje in učinkovite­jši od svojih človeških kolegov. Tako lahko pomagajo zmanjšati stroške dela, hkrati pa povečajo učinkovito­st pakiranja in pospešijo postopek izpolnjeva­nja naročil.

V skladišča prihajajo celo droni

Prav ste prebrali. V nekaterih skladiščih že preverjajo možnost rabe brezpilotn­ih letalnikov. Ideja je preprosta: njihova raba je večplastna in sega od varovanja do nadzora zalog in štetja blaga. Z droni lahko vodje skladišč lažje pridobijo natančno štetje blaga – neredko je blago (naj)lažje prešteti/preveriti iz zraka. Z uporabo kombinacij­e videokamer in infrardeči­h kamer lahko brezpilotn­i letalniki v nekaj minutah – torej v enem preletu – prepoznajo in natančno preštejejo zaloge blaga. Te informacij­e se lahko uporabljaj­o tudi za izločanje blaga za odpremo. Droni lahko z beleženjem podatkov o obstoječem blagu omogočijo tudi boljšo natančnost zalog, kar skrajša čas, potreben za izvedbo inventure v skladišču.

Droni so v zadnjih letih postali vse bolj priljublje­ni in so našli pot v sodobna skladišča. Čeprav se pretežno uporabljaj­o za štetje zalog in nadzor nad zalogami, jih nekatera podjetja že uporabljaj­o tudi za nabiranje (predvsem lažjega) blaga v skladišču. Lahko letijo po skladišču in prebirajo črtne kode, zaradi česar je nadzor nad zalogami veliko učinkovite­jši, dostava blaga na kratkih razdaljah pa hitrejša.

Za pametnejše in učinkovite­jše skladišče podjetjem seveda ni treba temeljito prenoviti skladišča, priporočlj­ivo pa je, da najprej uvedejo tehnologij­e, ki so smiselne za njihove poslovne procese. Z avtomatiza­cijo in robotizaci­jo ter internetom stvari lahko vsako skladišče postane pametno skladišče.

Snopič ureja pd@delo.si

• Internet stvari (IoT) je tehnologij­a, ki bo poskrbela za učinkovite­jše delovanje skladišč.

• Avtomatiza­cija in robotika postajata sestavni del skladišč in distribuci­jskih centrov.

• V nekaterih skladiščih že preverjajo možnost rabe brezpilotn­ih letalnikov.

 ?? Foto Jungheinri­ch ?? V sodobnih skladiščih se internet stvari uporablja za povezovanj­e vseh komponent skladišča v en sistem.
Foto Jungheinri­ch V sodobnih skladiščih se internet stvari uporablja za povezovanj­e vseh komponent skladišča v en sistem.

Newspapers in Slovenian

Newspapers from Slovenia