Viličarji postajajo vse bolj avtomatizirani
Samodejno vodeni viličarji so vse bolj pomembni zaradi pomanjkanja voznikov in obvladovanja stroškov
Danes so viličarji v skladiščih veliko več od strojev, s katerimi je mogoče tovor s točke A premestiti na točko B. »Obvladati« morajo precej napredne tehnologije, da omogočajo integracijo s sistemi za upravljanje zalog, in prav tako morajo zadostiti novim potrebam na področju varnosti. Klasični viličarji se tako že močno prepletajo z avtomatiziranimi in robotiziranimi napravami. »Sodobni skladiščni viličarji imajo številne lastnosti, s katerimi se izboljšujeta njihova učinkovitost in varnost. Naj naštejem nekatere: električni pogon, pri katerem ni emisij izpušnih plinov; visoka nosilnost za dvig in premikanje težjih palet; napredni krmilni sistemi za natančno in enostavno upravljanje viličarja; samodejni sistemi za stabilizacijo v ozkih hodnikih, ki preprečujejo prevrnitev pri dvigovanju težjih palet; sposobnost upravljanja na daljavo pri avtomatskih sistemskih viličarjih; nizka raven hrupa, kar izboljšuje delovne pogoje v skladišču; natančni senzorji za dvigovanje bremen oziroma uporaba videokamer za točno pozicioniranje palet v regalni sistem,« je pričakovanja upravljavcev skladišč strnil Brane Švegelj, direktor slovenske podružnice podjetja Jungheinrich.
»Ker postajajo skladišča vse bolj obremenjena, moramo kupcem zagotoviti komunikacijo med viličarji, vozniki in preostalimi zaposlenimi v skladišču. Na voljo imamo razne sisteme. Eden izmed njih prepoznava in aktivno preprečuje trke ter prepoznava druge ovire v skladišču. Voznik je tako vedno obveščen, kdaj se mu približuje pešec in kdaj se giblje v nevarnem delu skladišča. Na voljo so tudi varnostni sistemi, ki voznika vselej obveščajo o teži tovora in omejitvah nosilnosti na določeni višini. Kupci se velikokrat odločajo tudi za vizualna laserska opozorila, tako fiksna kot na viličarjih, s katerimi dodatno označujejo nevarna mesta. Zanimivo je tudi, da se vse več logistov odloča za viličarje z vse višjimi dvigi, tudi nad 15 metrov,« ga je dopolnil Davor Vrečko, direktor podjetja Linde Viličar.
Varnost dela je prioriteta
Da je varnost dela z viličarjem na prvem mestu, se strinja tudi Aleš Hrovat, direktor programa transportna mehanizacija v podjetju Gorenje GTI. »Toyotin sistem varnosti SpotMe viličariste in pešce opozori na morebitne nevarnosti trkov in tako ščiti zaposlene, viličarje in blago. Uporablja se lahko na križiščih, slepih vogalih, vratih in izhodih. Sistem je enostaven za namestitev, sestavljen pa je iz smerno občutljivih infrardečih senzorjev, ki zaznajo gibanje ali prisotnost viličarjev in pešcev, kjer se prehodi križajo. Kadar koli obstaja nevarnost trka, se aktivira opozorilna enota, ki pomaga, da se izognemo nesreči,« je povedal.
»Pomemben je vsak detajl, ki preprečuje nezgode – dodatne kamere, zaprte platforme, ki preprečijo poškodbe nog, sistemi za pomoč avtomatskega dviga na določen nivo odlaganja, sistemi za stabilizacijo tovora na višini (preprečuje poškodbe regalov),« je dodal Vrečko.
Detajl, ki ga ne gre spregledati, je ergonomija voznikovega delovnega prostora. »Voznik na viličarju preživi tudi sedem ur in več na dan. Vse več delodajalcev se zaveda, da morajo v svojem okolju imeti takšne stroje, ki so prijazni
Viličar lahko palete premešča tudi brez voznika. zdravju in dvigujejo zadovoljstvo zaposlenih. Opažamo trend, da se mnogo kupcev odloča za nestandardno dodatno opremo, s katero želijo dvigniti tudi raven produktivnosti,« je povedal Vrečko.
Pri Toyoti, še posebej pri regalnih in visokodvižnih viličarjih, ponujajo interaktivni zaslon na dotik, ki ima različne funkcije, kot so nadzor hitrosti, višina dviga, nagib teleskopa in opozorila za preobremenitev, pri regalnih viličarjih pa tudi nagibno kabino za večjo natančnost upravljanja in udobje voznika, je povedal Hrovat.
»Vse pomembnejša postaja tudi telemetrija, ki pri voznem parku viličarjev na daljavo omogoča spremljanje delovnega časa, odmorov, izkoriščenosti strojev ter trkov in poškodb, vključno s stroški,« je povedal Primož Eržen, direktor podjetja Vilboss.
Zahteve po večji varnosti obratovanja v skladiščih, zanesljivosti pri večizmenskem obratovanju in obvladovanje stroškov dela pa podpirajo še en trend, ki ga omogoča hitro razvijajoča se tehnologija – povečano uporabo avtomatsko vodenih in robotskih skladiščnih vozil.
Prihaja prehod na avtomatiko
»Avtomatizacija je vedno bolj pomemben segment v skladiščnih in proizvodnih procesih, zato je za podjetja smiselno in potrebno, da v sklopu intralogistike v celoti ali delno preidejo na avtomatizirane logistične viličarje. Podjetja, ki so že dosegla visoko stopnjo standardizacije postopkov lastnih materialnih tokov, lahko z avtomatiziranimi vozili močno izboljšajo nadzor in preglednost. Hkrati zmanjšajo odvisnost od osebja, tveganje za nezgode in materialno škodo pri transportu ter povečajo zanesljivost transportnih postopkov. Z uvedbo avtomatizacije lahko zlasti podjetja z večizmenskim delovnikom dolgoročno stroškovno ogromno privarčujejo,« je prepričan Vrečko.
»Segment samodejno vodenih viličarjev postaja čedalje bolj pomemben zaradi razlogov, kot so pomanjkanje voznikov, zmanjšanje operativnih stroškov in povečanje učinkovitosti. Ne glede na povezljivost klasičnih viličarjev, ki jih upravljajo vozniki, so AGV bistvena nadgradnja intralogističnih procesov z vidika organizacije. AGV ne upravlja človek, temveč se upravlja s kombinacijo integriranih sistemov vodenja,« je povedal Hrovat.
Avtomatizirani logistični viličarji (AGV – Automated Guided Vehicle) se uporabljajo za transport materiala, nakladanje in razkladanje regalov in preskrbo proizvodnih linij. Njihovo tipično opravilo je talni transport palet na določena mesta ali pa dvigovanje in pozicioniranje palet z bremenom v regalni sistem. Avtonomni transportni roboti (AMR – Autonomous Mobile
Robots) pa lahko prevažajo blago od točke A do točke B brez posredovanja ljudi. Za AGV velja, da je njihova največja dodana vrednost učinkovitost. Brez voznika lahko delajo neprenehoma 24 ur na dan, vse leto in imajo nižje operativne stroške. Slabost je strošek uvedbe in vzdrževanja. Tako je pred uvedbo potrebna temeljita presoja procesov in z avtomatizacijo dodajanje vrednosti tam, kjer je najbolj smiselno, so opozorili sogovorniki.
»Robotski viličar zagotavlja možnost dela v avtomatiziranem ali ročnem načinu, zato je vsekakor bolj prilagodljiv kot posebej zasnovan in izdelan AGV. Avtomatizirani tovornjaki so idealni za ponavljajoče se operacije na daljših razdaljah, vendar so tudi počasnejši pri svojem delovanju, zlasti na mestih, kjer je promet mešan in vključuje tudi ročne viličarje. Izvedba avtomatizacije na obstoječi lokaciji ne pomeni le zamenjave ročnih viličarjev z robotskimi, saj v večini primerov zahteva tudi veliko sprememb v infrastrukturi, organizaciji dela. Ni veliko strank, ki so zares pripravljene na to,« je povedal Eržen.
»Naša ocena je, da bodo avtomatski viličarji v nekaj letih predstavljali okoli 30 odstotkov prodanih novih viličarjev in avtomatskih vozil v notranji logisti
ki. Tudi zaradi pomanjkanja kadra v skladiščih je tendenca vsaj delne avtomatizacije procesov že danes zelo prisotna,« je povedal Švegelj.
• Avtomatizacija je čedalje bolj pomemben element v skladiščih in procesih.
• Trke in nesreče preprečujejo napredni sistemi informacijske tehnologije.
• Viličarjem vse pogosteje delajo družbo avtomatska in robotska vozila.
V nekaj letih se bo delež avtomatskih viličarjev med prodanimi novimi vozili povečal na 30 odstotkov.
V vse bolj obremenjenih skladiščih mora biti zagotovljena komunikacija med viličarji, vozniki in drugimi zaposlenimi.