Avtonomna oprema sprosti človeške vire
Delno in popolno avtomatizirana skladiščna vozila so trend, a v Sloveniji se počasi uveljavljajo
Viličarji z električnim pogonom so »zavzeli« že več kot 90 odstotkov trga, približno štirje od desetih pa so namenjeni delu v skladiščih. Postopoma – morebiti celo prepočasi, menijo ponudniki – se krepi tudi povpraševanje po popolnoma avtomatiziranih vozilih. Je pa to segment, ki bo v prihodnje nadpovprečno rasel. »V letu 2022 je trg novih viličarjev v Sloveniji količinsko dosegel 1877 vozil in se je primerjalno z rekordnim letom 2021 skrčil za več kot petino. Vidno je tudi, da se je trg za motorne viličarje dodatno zmanjšal, saj električni viličarji predstavljajo že več kot 91 odstotkov prodaje,« je o splošnih trendih na trgu povedal Brane Švegelj, direktor slovenske podružnice podjetja Jungheinrich.
Prav zato, ker je električni pogon tako močno prevladal, se je koncern Jungheinrich odločil samo še na električne viličarje in je zato letos spomladi ukinil proizvodnjo novih motornih viličarjev. »Očitno je, da se bodo kupci v prihodnje odločali za električne viličarje, investirali bodo tudi v avtomatska vozila (AGV in AMR) ter nadaljevali z digitalizacijo procesov in povezljivostjo različnih naprav v celoto (Industrija 4.0),« je še ocenil Švegelj.
Potrebe v skladiščih rastejo
Slovenski trg viličarjev za skladišča je vse bolj zanimiv in z leti vztrajno raste. Izredno povečanje je tudi posledica rasti na področju spletne prodaje, ki dnevno manipulira vse več blaga, ocenjuje Davor Vrečko, direktor podjetja Linde Viličar. »V skladiščih se proda okoli 70 odstotkov ročnih električnih viličarjev različnih izvedb, preostalo pa predstavljajo specialni regalni in ozkoregalni viličarji. Izredno popularni postajajo tudi manjši komisionirni viličarji, ki so cenovno atraktivni in se lahko uporabljajo za več namenov hkrati. Kljub temu da je Slovenija ena izmed najbolj industrializiranih držav v Evropi, predvidevamo, da se za področje logistike in skladiščenja naroči kar 40 odstotkov vseh viličarjev,« je povedal Vrečko.
Tako natančnih podatkov kot za viličarje pa ni za avtomatsko vodena vozila (AGV), ki se uporabljajo v logistiki. Sogovorniki menijo, da jih trenutno največ uporabljajo proizvodna podjetja v talnem transportu za preskrbo proizvodnih linij.
»Toyota sodeluje pri projektu avtomatiziranih vlečnih vozil v proizvodnji, odprtih pa je več projektov avtomatizacije regalnih skladišč. Imamo pa občutek, da smo v Sloveniji relativno zadržani pri uvajanju avtomatiziranih viličarjev v skladišča. Speciična omejitev je seveda relativna majhnost slovenske logistične infrastrukture v primerjavi z Evropo ali Ameriko. Tako je implementacija AGV v skladišča relativno draga, preračunano na regalno mesto. Kako hiter bo razvoj avtomatizacije na področju viličarjev v Sloveniji, pa je odvisno tudi od gospodarske situacije, ne samo v Sloveniji, temveč tudi v Evropi in globalno,« je povedal Aleš Hrovat, direktor programa transportna mehanizacija v podjetju Gorenje GTI.
Več zanimanja kot naročil
Povpraševanje po avtomatiziranih viličarjih se načeloma povečuje, a prav velikih povečanj dejanskih naročil ne zaznavajo, je povedal Primož Eržen, direktor podjetja Vilboss. »Tako kratkoročno kot dolgoročno lahko robotski viličarji zagotovijo znatne prihranke pri stroških, povezanih z delom, poškodbami, škodo in voznimi parki ročne opreme. Vendar donosnost naložbe ni edina privlačnost robotskih viličarjev. Kot vidimo v tujini, izberejo robotske viličarje zato, da se zavarujejo pred dolgoročnimi delovnimi izzivi. Izbira polavtonomne opreme sprosti človeške vire, hkrati pa spodbuja predvidljivo in produktivno delovanje. Z operativnimi prednostmi in prihranki, doseženimi z robotizacijo, se lahko podjetja osredotočijo na poslovno rast in inovacije,« je dodal Eržen.
Ob (skoraj) popolni prevladi električnega pogona in postopni rasti zanimanja za avtonomna vozila je pri investiranju v skladiščno mehanizacijo opazen še en trend – vse več uporabnikov se odloči za dolgoročni najem viličarjev in te investicije ne inancirajo neposredno iz sredstev podjetja. Na odločitev pa vplivajo tudi drugi dejavniki, kot so letno število delovnih dni, tip viličarja, število izmen, v katerih poteka delo ...
Najem prinese več leksibilnosti
»Z najemom kupec ne potrebuje investicijskih sredstev, saj ves čas najema redno plačuje samo mesečne obroke. Obenem skrb za vzdrževanje najemne lote prepusti izvajalcu in na ta način prek znanih mesečnih stroškov lažje načrtuje svoje izdatke. Skupaj z izvajalcem skrbita za dobro stanje in uporabo viličarjev v loti ter po poteku najema skupaj leksibilno oblikujeta novo loto. To omogoča tudi uporabo zadnjih dognanj razvoja viličarjev in vpetost v nove tehnologije. Tako se kupec ukvarja s svojo primarno dejavnostjo, kamor tudi investira, skrb za viličarje in njihovo vzdrževanje pa raje prepusti zanesljivim profesionalcem,« je glavne prednosti nanizal Brane Švegelj.
»Najemi flot so pri našem podjetju v strmem porastu. Najem posameznega viličarja ali pa celotne flote ponuja podjetjem prilagodljivost pri uporabi viličarjev in učinkovitost pri stroških. Pri odločitvi za najem je pomemben faktor vrednotenje poslovno koristnih učinkov. Teh je več: ni začetne investicije in vezave kapitala, transparentnost in nadzor vnaprej izračunanih in fiksnih stroškov ter prilagodljivost najema pri spremenjenih potrebah. Ker najem flote zajema tudi storitev polnega servisa, sta vzdrževanje in servis zagotovljena za ves čas najema ter s tem seveda redno in nemoteno delovanje viličarjev,« je povedal Aleš Hrovat.
Tudi pri Vilbossu se za najem odloča vse več kupcev. »Ko sklenejo najemno pogodbo, si zagotovijo relativno stabilno ceno za daljše obdobje (12 do 60 mesecev). S tem si podjetja olajšajo proces načrtovanja stroškov in zagotovijo določeno finančno varnost. Poleg tega imajo najemojemalci viličarjev vedno najnovejšo tehnologijo, mlad vozni park, fleksibilno floto (možnost dodajanja ali vračanja strojev), zagotovljeno nemoteno delo (stand-by viličarji), redno vzdrževanje in optimalno varnost (redni pregledi strojev),« je povedal Davor Vrečko.
V letu 2022 je trg novih viličarjev v Sloveniji količinsko dosegel 1877 vozil in se je primerjalno z rekordnim letom 2021 skrčil za več kot petino.