Slovenska zgodovina propadlih bank v ZDA
Bančna kriza v Združenih državah Amerike pojenja, se zdi. Kar trije tedni so minili od zadnjega propada kakšne banke, First Republic Bank iz San Francisca. A ta dogodek so inančniki pričakovali že mesece pred tem in nihče od varčevalcev ne bo prikrajšan. Skoraj celotno bilanco nesrečne kalifornijske banke je prevzela vodilna banka iz New Yorka, JPMorgan Chase. O umirjanju razmer priča tudi dejstvo, da krizo že preiskujejo ameriški senatorji. Minuli teden so zaslišali nekdanji vodstvi marčevskih izgubarjev, kalifornijske Silicon Valey Bank in newyorške Signature Bank. Nikogar ni presenetilo, da nekdanji direktorji ne razmišljajo o tem, da bi vrnili milijonske nagrade za uspešnost. Saj da niso nič krivi! Senatorji so zaslišali tudi bančne nadzornike, ki se s takšno oceno seveda ne strinjajo. Saj so oni tisti, ki ne nosijo nobene krivde! Za čuda pa prevzemajo odgovornost, da so prepozno opazili, kako so banke zašle v težave.
Propadi bank so sicer tema, pri kateri se je dobro učiti iz tujih napak, zlasti če so ameriške. Tamkajšnji bančni sistem je namreč že več kot stoletje vzor vsemu svetu. Zelo povzeto, letos bankrotirane banke so slabo investirale denar in se preveč osredotočale na samo nekaj vrst komitentov. A poučne niso samo zgodbe o bankrotih, ki se dogajajo tukaj in zdaj. Le redko se spomnimo, da imamo tudi Slovenci zgodovino ameriškega bančništva, oziroma bolje, slovensko zgodovino bančnih propadov v ZDA. Ta pozabljivost je sicer povsem razumljiva. Propadle banke slovenskih priseljencev so bile premajhne, da bi odmevale v novi domovini, in preveč oddaljene, da bi jih pomnili v stari. Zanimive pa so vseeno.
Najbolj slikovit škandal kakšne slovensko-ameriške banke se je zgodil poleti leta 1908 v mestecu Duluth v Minnesoti. Z denarjem svojih varčevalcev je namreč neznano kam pobegnil bankir Maks Sever (soimenjak uglednega trgovca, ki je v tistem času v »stari domovini« ustanavljal Semenarno Ljubljana). Njegov bančni posel je bil sila preprost. Zbiral je prihranke drugih slovenskih zdomcev in v njihovem imenu pošiljal denar svojcem na Kranjsko. Ta nakazila so sicer imela zoprno navado, da niso nikdar prispela na končni cilj, in ko se je pojavilo preveč besnih strank, se je Sever neke noči umaknil na varno. To je bilo toliko lažje, ker je bil edini zaposleni v svoji banki – »ravnatelj, klerk, oice boy, pometač in kurilec vse v jednej osobi«, kot je zapisal newyorški časnik
Glas naroda (takrat vodilni dnevnik slovenskih izseljencev). Vendarle pa je Severju več let uspelo privabljati varčevalce, kar je zelo zabavalo ameriški časopis he Duluth Evening Standard.
Sever je namreč posle opravljal kar iz svojega »saloona« na 411½ West Michigan Street, med zbiranjem denarja svojih strank pa si je krajšal čas s točenjem alkohola. Tako prednostni upniki po njegovem izginotju niso bili varčevalci, pač pa distributerji žganja L. S. Loeb & Co, ki jim je dolgoval 597 dolarjev – danes bi bilo to 137.672,95 dolarja (preračunano s primerjavo ameriškega bruto domačega proizvoda). Še najbolj »bančna« stvar v njegovi ustanovi je bil velik, močen, impozanten sef, v katerega je vsak večer zaklepal denar. »Podobno kot indijski čarovniki iz Kalkute se je Maks Sever skozi medij tega sefa poigraval z domišljijo in lahkovernostjo svojih prijateljev in prijateljev svojih prijateljev,« je še pojasnil he Duluth Evening Stan
dard. »Ni poskrbel, da bi pred očmi prijateljev zrasel rožni grm, ampak je spletel iznajdljivo zgodbo o inančni varnosti in nato s ponosom pokazal na veliki sef. Zaupanje njegovih prijateljev je bilo pridobljeno.« Dokončen udarec Severjevemu poslu je dala bančna panika na Wall Streetu v letih 1907 in 1908, ki je zamajala zaupanje še v pošteno vodene ustanove, kaj šele tiste z goljuivim vodstvom.
Naslednji val propadov slovensko-ameriških bank je prišel zaradi velike depresije, ne da bi bili slovenski bančniki krivi poneverb. So pa, kot bi temu rekli danes, slabo upravljali naložbeni portfelj. Decembra 1931 so bančni nadzorniki zaprli newyorško Frank Sakser State Bank, ki je po poročanju New York Timesa hranila 940.000 dolarjev depozitov. To ustreza dobrim 119 milijonom dolarjev v današnjem denarju. Ustanovitelj in nekdanji lastnik Sakser je v revščini umrl v Ljubljani leta 1937. Izginili sta tudi banki, ki sicer nista bili v stoodstotni slovenski lasti, so ju pa dolgo vodili slovenski bančniki. Premoženje National Bank of Forest City (člana uprave Martin Muhič in Martin Gerčman) je leta 1929 prevzela he Bank of Eastern Arkansas. First State Bank iz mesta Ely v Minnesoti (zakladnik George L. Brozich) pa je bankrotirala leta 1936.
Na srečo obstaja tudi protiprimer, ameriška lokalna banka, ki so jo leta 1915 ustanovili Slovenci in še zmeraj obstaja in uspešno deluje. To je Slovenian Savings & Loan v Johnstownu v Pensilvaniji. Za bančne tegobe torej ne moremo kriviti nacionalnega karakterja. Vendarle pa je zanimivo, da je v ozadju vseh teh propadov tičala želja zadovoljiti bančne potrebe predvsem slovenskih strank v Ameriki. Se pravi samoomejevanje.
Zanimivo je, da je v ozadju vseh propadov tičala želja zadovoljiti bančne potrebe predvsem slovenskih strank v Ameriki. Se pravi samoomejevanje.