Vrhunec na Rožniku bo žensko obarvan
Do končne odločitve žirije in razglasitve najboljšega romana le še en mesec
Žirija Delove nagrade kresnik je na začetku leta iz Narodne in univerzitetne knjižnice prejela seznam z več kot 170 deli. Z vsakim novim branjem se je krčil, in tudi če bi si želeli naprej uvrstiti še kakega več, jih na Rožnik potuje le še pet. Romani štirih avtoric in avtorja so izšli pri treh založbah; eden je prvenec, ena nominacija je posthumna.
»Odločali smo, le kako drugače, z navdihom, neobremenjenostjo, zavedanjem o odgovornosti in seveda tudi individualnim literarnim okusom ter se ob merjenju drobnih odtenkov odločili tako, kot smo se. Predvidevam, da bo kresni večer na Rožniku še zelo razburljiv,« je dejal predsednik žirije Igor Bratož. V njej so še Anja Mrak, Tanja Petrič, Igor Divjak, Igor Žunkovič in Robert Kuret.
Od nominirancev je kresnika že prejela Katarina Marinčič, in sicer leta 2002 za roman Prikrita harmonija. S prvim romanom je nominirana Katja Gorečan, posthumno pa Lado Kralj. Pisateljica je bila nazadnje v peterici leta 2021 (Mirana Likar s Pripovedovalcem), kresnika pa dobila leta 2020 (Veronika Simoniti za Ivano pred morjem). Lani ga je prejel Roman Rozina za Sto let slepote.
Pet avtorjev od skupaj triindvajsetih (devetnajstih moških in štirih žensk) je v zgodovini nagrade do zdaj prejelo več kresnikov. S kar štirimi je v ospredju Drago Jančar, sledita mu Andrej E. Skubic in Goran Vojnović, ki sta do zdaj prejela tri, dva pa sta dobila Feri Lainšček in Lojze Kovačič. Temu je bil drugi dodeljen posthumno. Leta 2020 smo ob 30. podelitvi kresnika izbrali tudi najboljši roman desetletja. To je postal To noč sem jo videl Draga Jančarja, ki je dve leti prej zanj prejel tudi »rednega« kresnika.
O tokratni lavreatki ali lavreatu bo žirija odločila 23. junija na klavzuri v Cankarjevi sobi na Rožniku. Nagrada znaša 7000 evrov. Prireditev se bo začela ob 20. uri ter se končala z razglasitvijo in prižigom kresa. Poleg kresnika bo medijska hiša Delo podelila tudi nagrado mlademu avtorju in kritiku v projektu Mlado pero. Ta poteka v sodelovanju s pisarno Ljubljane, Unescovega mesta literature, vodi pa ga novinarka kulturne redakcije Pia Prezelj. Lani je mlado pero za najboljšo avtorico prejela Tanja Božić, za kritika pa Sašo Puljarević.
»Presenečenj ne bo, izbrali smo dobre knjige,« je po zadnjem sestanku kresnikove žirije zatrdil njen predsednik Igor Bratož. Ugibanj je zdaj konec, za Delovo nagrado za najboljši roman, vredno 7000 evrov, se bodo 23. junija na Rožniku potegovali Materinska knjižica Katje Gorečan, Ne bom se več drsal na bajerju Lada Kralja, Ženska s srebrnim očesom Katarine Marinčič, Zakaj ne pišem Dijane Matković in Na Klancu Tine Vrščaj. »Izbiranje petih najodličnejših knjig izmed desetih odličnih je početje, ki ima prav za vsakega žiranta nadležen preostanek. Pa vendar: v risu individualnih okusov in preferenc odrešuje prepričanje, da izbirati dobro izmed dobrega ne more biti početje, ki bi karkoli zanikovalo, gre zgolj za izbiranje odtenkov v razkošju raznolikosti, ki bi z drugimi temeljitimi bralci pač prineslo drugačen rezultat,« je takoj po izboru povedal novinar kulturne redakcije in donedavni tajnik žirije, ki je letos na mestu predsednika nasledil Mimi Podkrižnik.
Na kresni večer se bo žirija sestala še zadnjič. Na prireditvi, ki se bo začela ob 20. uri, bo o lavreatu 33. izvedbe nagrade kresnik odločila na enourni klavzuri v Cankarjevi sobi. Poleg Igorja Bratoža jo sestavljajo še asistentka ter docent na oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo ljubljanske ilozofske fakultete, Anja Mrak in Igor Žunkovič, samostojni literarni kritik in prevajalec ter odgovorni urednik portala Vrabec Anarhist Igor Divjak, literarna kritičarka in prevajalka Tanja Petrič ter literarni in ilmski kritik Robert Kuret.
Raznoliki glasovi
Robert Kuret je o poetičnem romanu Materinska knjižica, ki ga pripoveduje nerojeni otrok in je v celoti posvečen spontanemu splavu v prvem trimesečju, v Delovih Književnih listih napisal, da »bralca popelje globoko v to, kar je Deleuze poimenoval logika občutja, kjer izgubimo orientir naracije, ki bi nas vodila skozi dogodke tako, da bi jih lahko razumeli v vzročno-posledični sekvenci; namesto tega deluje kot pridušen krik, kos telesa, ki se oglasi« . Avtorica iz zaciklanega časa naposled izstopi, bralcu pa pušča odprt prostor, koliko se je z njim mogoče pomiriti.
Roman Lada Kralja Ne bom se več drsal na bajerju sega v Ljubljano, v čas od italijanske okupacije do petdesetih let, natančneje v Šiško, kjer stoji znameniti grad Jama, v katerem je samostan šolskih sester, ki vodijo dekliško internatsko šolo. V Evo Verdonik, ki jo obiskuje, se zaljubi Ivan Knez, ki deluje kot kurir za vosovce. Vsak od njiju ima svojega zaščitnika, on likvidatorja izdajalcev Kundeta, ona pa kar samo Jago babo. Ozračje je napeto in situacija nevarna, za Evo pa se začne ozirati še italijanski poročnik Tartaglia. Kljub težki tematiki je Lado Kralj v slogu gibek, sproščen, včasih celo ironičen, piše na spletni strani založbe Beletrina.
» Ženska s srebrnim očesom, po obsegu kratek roman ali dolga novela, je moja doslej najbolj avtobiografska knjiga. Med drugim tudi zato, ker je glavni junak kolesar, jaz pa se ne znam voziti s kolesom,« pravi Katarina Marinčič. Protagonist Emil se odpravi na izlet s kolesom in se odloči prenočiti. Sreča tudi starko s košaro borovnic, toda njun pogovor zmoti nevihta. Ženske s srebrnim očesom nato ne najde več, po njegovem opisu je nihče od domačinov ne prepozna. Napetosti med Emilom, ki sumi, da mu nekaj prikrivajo, in prebivalci, ki so v nevihti izgubili dom in lastnino, se stopnjujejo.
»Moja dolžnost je opozarjati na sistemske napake, ki držijo ljudi v pomanjkanju, revščini, zaradi katerih imamo epidemijo duševnih motenj, saj živimo popolnoma nestabilno življenje. Na meni je torej, da o tem pišem, politični odločevalci pa morajo nekaj narediti s tem,« je o svojem avtoikcijskem, esejističnem romanu za Nedelo dejala Dijana Matković. Prizori iz avtoričinega življenja se v njem močno prepletajo z družbeno in literarno releksijo. Pripoveduje o silnicah, ki tistim od spodaj onemogočajo eksistenco in ustvarjanje, ter hkrati pokaže, kako se lahko postavimo nasproti krivicam.
Na Klancu Tine Vrščaj ima s Cankarjem skupnega več kot naslov, v Književnih listih ugotavlja Sašo Puljarević. Mlada družina živi v vasi Klanec, poleg tega se »prav tako kot Na klancu loteva vprašanj materinstva, socialne problematike, mehko angažiranost pa nadgrajuje predvsem z vpeljavo okoljske tematike«. Nekaj cankarjanskega je prepoznati tudi v protagonistkinem koprnenju po pristnejših odnosih in sožitju z naravo. Gre za »večplastno delo, spisano izredno natančno, slikovito, in če v naratološkem smislu ne prinaša večjih invencij, je na idejni ravni toliko močnejše. Avtorica lucidno zaznava družbena trenja in premike v odnosih, tako tistih medčloveških kot v odnosih človeka do vsega nečloveškega. Pri tem se nekateri zdijo usodnejši kot drugi.«
Iskanje registrov
V primerjavi z lansko in predlansko peterico, v katerih so kraljevali romani petih založb, se letošnja bera vrača v stare tirnice. Po dve knjigi sta izšli pri Beletrini ( Ne bom se več drsal na bajerju in Ženska s srebrnim očesom) in Cankarjevi založbi ( Zakaj ne pišem in Na Klancu), ena pa pri LUD Literatura ( Materinska knjižica).
Trend se je obrnil v razmerju nominiranih avtorjev. Že v deseterici je bilo sedem avtoric, v peterici so štiri. Nazadnje je bila avtorica v peterici leta 2021, in sicer Mirana Likar. Kresnika je takrat prejel Borut Kraševec za prvenec Agni, pred njim sta dvakrat zapored slavili avtorici: leta 2019 Bronja Žakelj z Belo se pere na devetdeset in 2020. Veronika Simoniti z romanom Ivana pred morjem. Med dosedanjimi lavreati je devetnajst avtorjev in štiri avtorice. Poleg omenjenih še Berta Bojetu ( Ptičja hiša, 1996) in Katarina Marinčič ( Prikrita harmonija, 2002). Ta je tudi edina v tokratni peterici, ki je bila doslej v ožjem izboru (tj. deseterica ali peterica) za nagrado. Med inalisti je bila še leta 2015 z romanom Po njihovih besedah.
Pet avtorjev je do zdaj prejelo več nagrad kresnik. Vodi Drago Jančar s štirimi, sledita mu Andrej E. Skubic in Goran Vojnović s tremi, dva sta dobila Feri Lainšček in Lojze Kovačič. Drugega od njegovih zmagovitih romanov je žirija nagradila posthumno. Letos je z romanom Ne bom se več drsal na bajerju posthumno nominiran Lado Kralj (1938–2022). Knjigo je uredila Tina Vrščaj, nominirana tudi z lastnim romanom Na Klancu.
Bo kresnika drugič dobila Katarina Marinčič ali posthumno Lado Kralj? Se ga bo nemara veselila Tina Vrščaj – kot avtorica ali urednica? Bo šel v roke kateri drugi avtorici, nemara za prvenec? »Predvidevam, da bo rožniški kresni večer še nadvse razburljiv,« je napovedal Igor Bratož.
»Angleški pisatelj Laurence Sterne je pred več kot tremi stoletji zelo primerno namignil, da je tisto, kar vsaka knjiga potrebuje, razumevajoč bralec, saj resnično čuteč človek menda zmerom prinese polovico razvedrila s seboj. Na to intoniranost pri branju letošnjih romanov za Delovo nagrado kresnik nisem pozabil in veselja, da je dobrih knjig v lanski beri precej, je bilo veliko. Po začetni fazi, ko je bilo treba prebrano v slogu Robinsona Crusoeja razdeliti na dobro in manj dobro, je bilo vse laže, a vendar z zmeraj neprijetnim preostankom oziroma obžalovanjem, da v deseterico izbranih knjig ne gre na primer ducat knjig,« je dejal. V njej so bili poleg petih inalistov še Anja Radaljac z romanom Punčica (Litera), Andraž Rožman z romanom Titov sin (Goga), Primož Mlačnik s prvencem Otok psov (LUD Literatura), Ana Schnabl s Plimo (Beletrina) ter Gabriela Babnik z delom Tišina, polna vetra (Beletrina). Na Nukovem seznamu romanov, izdanih v minulem letu, je bilo več kot 170 del.
Kot je dodal Bratož, je bilo enako »ob iskanju vsakršnih registrov knjig pri odločanju o petih velikih inalistih, z zadovoljstvom bi objavili sedmerico ali osmerico. A vendar: odločali smo, le kako drugače, z navdihom, neobremenjenostjo, zavedanjem o odgovornosti in seveda individualnim literarnim okusom ter se ob merjenju drobnih odtenkov odločili tako, kot smo se.«
Na kresni večer se bo žirija sestala še zadnjič. Na prireditvi bo o lavreatu 33. izvedbe nagrade kresnik odločila na enourni klavzuri v Cankarjevi sobi.