Energenti se na borzah cenijo
Opolnoči manjša pocenitev bencina in podražitev dizelskega goriva
Ob vse nižjih borznih cenah energentov se postavlja vprašanje o smiselnosti regulacije cen. Regulacijo cen pogonskih goriv, ki se vsaka dva tedna usklajujejo z borznimi, vlada izkorišča za postopno zviševanje davkov. Zamrznjene cene plina so precej višje od borznih in vse bliže temu so tudi cene električne energije. A te bodo zamrznjene do konca leta in prodajalci ohranjajo najvišje dovoljene.
V skladu z uredbo, ki določa najvišje cene pogonskih goriv, so se cene bencina na črpalkah zunaj avtocest nekoliko znižale, dizelsko gorivo pa se je nekoliko podražilo. Za liter bencina je tako treba odšteti 1,382 evra, kar je 0,8 centa manj, dizelsko gorivo pa stane pol centa več, to pomeni 1,426 evra. Za 0,9 centa se je podražilo tudi kurilno olje, ki bo prihodnja dva tedna stalo 1,01 evra.
Tokratne spremembe so precej manjše, kot bi bile pred dvema tednoma, ko je vlada pocenitev preprečila s ponovno uvedbo takse za CO . Toda medtem ko se cene pogonskih goriv redno prilagajajo borznim, je povsem drugače z nadzorom cen drugih energentov.
Plin na položnicah dvakrat dražji
Največje odstopanje med reguliranimi in borznimi cenami je nastalo pri zemeljskem plinu. Borzne cene plina so se ta teden na evropskih borzah, prvič po začetku energetske krize, znižale pod 30 evrov za megavatno uro in tako ne dosegajo niti polovice reguliranih.
Spomnimo, vlada je do konca leta za gospodinjstva ceno zamrznila pri 73 evrih za megavatno uro, za male poslovne uporabnike pa je lahko še šest evrov višja. Po dosegljivih podatkih prodajalci ohranjajo najvišje dovoljene cene.
Umirjanje cen elektrike
Tudi borzne cene elektrike so že primerljive z reguliranimi za gospodinjstva. Povprečne dnevne veleprodajne cene električne energije znašajo od 90 do 100 evrov za megavatno uro in, sodeč po terminskih poslih, bo podobno ostalo najmanj do jeseni. Gospodinjstva za električno energijo plačujejo od 82 (nizka tarifa) do 118 evrov (visoka tarifa) za megavatno uro. Zamrznitev cen je vlada že podaljšala do konca leta, a ob sedanjem gibanju cen se postavlja vprašanje, ali ne bi bilo smiselno postaviti bolj dinamično prilagoditev in s tem zmanjšati tudi inflacijske pritiske.