Tokrat za tesno zaprtimi vrati
Ne devet, aktualnih le še osem postopkov za razrešitev svetnikov, če sodniki ne bodo sporočili drugače
Po neuradnih informacijah se je napovedovalo, da bodo ustavni sodniki po zadnjih pravnomočnih sodbah o nezakonitem imenovanju generalnega direktorja in njegovi nezakoniti razrešitvi direktorice TV Slovenija včeraj spet obravnavali možnost odprave začasnega zadržanja novele zakona o RTV Slovenija, ki so jo sprejeli pred dvema mesecema. A kaj, če sploh kaj, so odločili včeraj sami in za tesno zaprtimi vrati, (še) ni znano. Sporočili so le, da sporočila o tej zadevi ta dan ne bo.
• Ustavni sodniki zasedali sami in za tesno zaprtimi vrati.
»Verjel sem, da je stvari v Sloveniji mogoče izpeljati hitro. In očitno sem se motil,« je na poslansko vprašanje poslanca SDS Andreja Hoivika v času njihovega zasedanja dejal predsednik vlade Robert Golob in ustavno sodišče znova pozval, naj končno sprejme svoje odločitve – kakršnekoli že –, saj se RTV Slovenija razgrajuje od znotraj.
Do drugačne odločitve sedmerice sodnikov, ki o tej zadevi odloča, RTV Slovenija namreč še naprej vodi dosedanje generalno vodstvo, a na položaju vršilcev dolžnosti, programski svetniki in nadzorniki pa še naprej opravljajo svoje funkcije, četudi jim je mandat že prenehal.
A 29-članski programski svet, ki bedi nad imenovanjem vodstva in programsko-produkcijskim
• Robert Golob: Pri osvoboditvi RTV Slovenija bomo vztrajali.
• SDS pripisal Golobu uvajanje diktature.
načrtom, ni popoln, saj je že lani odstopil predstavnik Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) Slavko Splichal, prejšnji teden pa je – še preden je koalicija vložila predlog za njegovo razrešitev – odstopil tudi Rok Hodej, ki ga je državni zbor na to funkcijo imenoval pred tremi leti.
O odstopu pa menda razmišlja še več drugih članov, kar bi dolgoročno ob ohranitvi trenutnega zadržanja v negotovost postavilo sklepčnost tega organa, saj zakon, po katerem so bili imenovani, ne velja več, zato imenovanje novih programskih svetnikov po njem ni možno.
Da tudi ni možno njihovo razreševanje, je včeraj predsedniku vlade zatrjeval poslanec SDS Andrej Hoivik in zato devet predlogov za razrešitev – teh bo zaradi odstopa Hodeja, kot rečno, zdaj manj – označil za ilegalne namene. Golobu je s parafraziranjem mnenja pripisal uvajanje diktature. »Stvar bi bila smešna, če ne bi bila tragična,« se je na te očitke odzval Golob in dodal, da je bila njihova glavna predvolilna obljuba, da bodo RTV Slovenija iztrgali politiki in bodo pri njej vztrajali.
Spomnimo sicer, da je prav SDS v prejšnjem mandatu poskusila z razrešitvijo nadzornikov na RTV Slovenija, a jih je ustavilo upravno sodišče in glede na napovedi večine pravnikov bi se enako lahko zgodilo tudi koaliciji, če bodo vztrajali pri svojih potezah in če ustavni sodniki do 1. junija, ko je napovedana prva seja, ne bodo sprejeli nobene odločitve.
Kakšna bi ta lahko bila, ni povsem jasno, a njihova stališča, ki so jih zavzeli ob sprejetju začasnega zadržanja oziroma nato v nadaljevanju presojanja, niso kazala na to, da bi katerakoli stran lahko dobila potrebnih pet glasov za sprejetje vsebinske odločitve. Potreben bi bil torej kompromis.
Za odpravo zadržanja pa naj bi bila dovolj navadna večina, torej štirje glasovi.