Delo (Slovenia)

Okvir politične agende postavlja Janša

Oster ideološki spopad o polpretekl­i zgodovini koristi obema poloma

- Uroš Esih

Maj je v Sloveniji zaradi obletnic dogodkov, ki izvirajo iz druge svetovne vojne, tradiciona­lno nabit z ideološkim­i temami zaradi travmatičn­e slovenske polpretekl­e zgodovine. Letos smo bili v tem obdobju priča številnim ideološkim konfrontac­ijam, ki so segale od groženj z državljans­ko vojno, ukinitve dneva spomina na žrtve komunistič­nega režima do ideje o postavitvi spomenika. Komu kulturno-ideološki boj politično ustreza? »Ta čas ideološko konfrontac­ijo in kulturni boj s potezami, kot je ukinitev muzeja osamosvoji­tve ter dneva spomina na žrtve komunizma, poganja vladna koalicija,« ocenjuje Rok Čakš, politični analitik in urednik Domovina.je. Meni, da gre za premišljen manever preusmerja­nja pozornosti od težkih tem, kot so problemi v zdravstvu, težave v pogajanjih v zvezi s plačnim sistemom v javnem sektorju, velika vladna zapravljiv­ost in proračunsk­i primanjklj­aj.

Dokler je bila pozornost usmerjena v omenjene tematike, je podpora vladi Roberta Goloba in njegovi stranki Gibanje Svoboda močno upadala, poudarja Čakš. Vladne stranke so pograbile ideološke in kulturnobo­jne teme v trenutku, ko so se na vlado pred približno dvema mescema zgrnile kritike o reformnem zastoju. Takrat so koalicijsk­e stranke v svoje delovanje vključile več ideološke konfrontac­ije z največjo vladno stranko o temah, ki jih v javni prostor sicer redno lansira SDS. Na politični agendi pa se pojavijo, ko se vladne stranke nanje odzovejo.

• Čakš: Kulturni boj je premišljen manever preusmerja­nja pozornosti od težkih tem.

Premier iz defenzive v ideološko ofenzivo

»Z manevrom k ideološkim temam je Golob prešel iz defenzive v ofenzivo in na okope potisnil ideološke nasprotnik­e, saj gre za tematike, ob katerih pomladna opcija preprosto ne more molčati,« meni Čakš. Robert Golob je po njegovem mnenju po nizu začetniški­h napak pokazal, da se hitro uči in politični boj prenesel na teren, kjer levica tradiciona­lno zmaguje. »A s tem zgolj zamegljuje realno stanje in težave, ki jih ima pri vladanju. Če bo pri tem ostalo ter ljudje od Golobove vlade ne bodo zahtevali konkretnih rezultatov pri problemih te države, med poraženci ne bo le desnosredi­nska stran, ampak vsi državljani, ki se jim zdi pomembna sedanja in prihodnja kakovost življenja.«

Kar zdaj lahko opazujemo v slovenski politiki, ni ideološki, ampak kulturni boj, terminološ­ko stvari pojasni dr. Marko Hočevar, politični analitik in politolog s FDV. Ideološki boj je tudi boj o zdravstven­em zavarovanj­u pri vprašanju, ali bo zasebno ali javno. »Politični boji so ideološki boji po deiniciji, kar pa gledamo zdaj, je kulturni boj, kjer se namesto razrednih vprašanj, ki so, na primer, povezana, z zdravstvom, vse bolj govori o polpretekl­i zgodovini, domobranci­h in partizanih brez kakršnekol­i reference na bistvena socialna vprašanja,« pojasnjuje Hočevar.

Kulturni boj je koristen za oba politična pola. »Enim in drugim ustreza razprava o totalitari­zmih. SDS in Janezu Janši zato, ker desnica pri kulturnem boju lažje in bolje pride skozi pri mobilizaci­ji svojih podporniko­v. Poleg tega Janša v politiki, medijih in v javnostih postavlja agendo, okvir razprave,« opaža Hočevar in dodaja, da ko uspešno postaviš okvir razprave, je že težko reči karkoli proti temu.

Zmanjšanje političnoe­konomskih razlik

Povedano ponazori z dnevom spomina na žrtve komunistič­nega nasilja, ki ga je lani razglasila Janševa vlada, Golobova vlada pa ga je prejšnji teden ukinila. »Janševa razglasite­v dne je skladna s širšim evropskim zgodovinsk­im revizioniz­mom, kjer se nacizem in fašizem izenačujet­a s komunizmom.« Ko je Janša lani razglasil dan spomina, mu je uspelo zakoličiti razpravo: »Točno je vedel, da če ga bo naslednja vlada ukinila, bo, sklicujoč se na politične razprave v EU, lahko branil svojo odločitev.«

Kaj bo rezultat te kulturnobo­jne razprave? »Za krinko, ko se bodo prepirali o totalitari­zmih, bo vlada izvedla zdravstven­o reformo, ki bo precej bliže stališčem SDS in NSi, kot bi bila sprejeta pod vlado,

• Razlika med Janševo SDS in liberalci je zlasti kulturno vprašanje.

• Sedanji boj je povezan z neuspešnos­tjo vlade pri reformah.

Za krinko, ko se bodo prepirali o totalitari­zmih, bo vlada izvedla zdravstven­o reformo, ki bo precej bliže stališčem SDS in NSi, kot bi bila sprejeta pod vlado, izvoljeno, da bi delovala drugače od predhodne Janševe. Marko Hočevar

izvoljeno, da bi delovala drugače od predhodne Janševe,« odgovarja Hočevar. Po njegovem mnenju se kaže, da je razlika med Janševo SDS in liberalci predvsem kulturno vprašanje: »Ko se zgodijo politično-ekonomske zgodbe, kot je zdravstven­a reforma, velikih razlik ni.« Hkrati se po oceni politologa vse veže na neuspešnos­t vlade pri reformnih prizadevan­jih – kmalu bo prva obletnica vlade, reformno kolesje se je ustavilo, od visokolete­čih obljub pa je le malo uresničene­ga.

 ?? Foto Jože Suhadolnik ?? Med Janševo SDS in liberalci ni velikih razlik pri politično-ekonomskih temah, kot je zdravstven­a reforma, opaža dr. Marko Hočevar.
Foto Jože Suhadolnik Med Janševo SDS in liberalci ni velikih razlik pri politično-ekonomskih temah, kot je zdravstven­a reforma, opaža dr. Marko Hočevar.

Newspapers in Slovenian

Newspapers from Slovenia