Drug drugemu dajati: v tem je čar prostovoljstva
Za boljšo družbo, spoštovanje in večjo medgeneracijsko ter medkulturno povezanost
»Prostovoljstvo je temeljni kamen civilne družbe. Oživlja najplemenitejše težnje človeštva – prizadevanje za mir, svobodo, priložnost, varnost in pravico za vse ljudi.« Tako se začenja besedilo splošne deklaracije o prostovoljstvu, na katero v več kot 2200 prostovoljskih organizacijah in organizacijah s prostovoljskim programom po vsej državi prisega več kot 188.000 prostovoljcev in prostovoljk. Na leto opravijo več kot devet milijonov ur prostovoljskega dela.
Vse do konca tedna bo Slovenija v znamenju 24. nacionalnega tedna prostovoljstva, ki ga tudi tokrat pripravlja Slovenska ilantropija. Letos je poudarek na vlogi prostovoljstva pri ohranjanju duševnega zdravja.
Pomagati s klepetom
Litijanka Brigita Rozina, prejemnica priznanja Prostovoljec zasavske regije 2022, posameznike o zdravem življenjskem slogu na univerzi za tretje življenjsko obdobje ozavešča že vse od upokojitve leta 2017. Tudi kot prostovoljka v projektu Sopotnik na območju Litije in Šmartna pri Litiji se srečuje s težavami ljudi in jim jih po najboljših močeh pomaga reševati. Kako? »S klepetom,« odgovarja. »Mislim, da je to za ljudi nekaj najlepšega. Ljudje to potrebujejo. Da nekomu zaupajo svoje zgodbe, družinske težave. Še posebno starejši, ki so veliko sami, se radi odprejo. In če jim pomagaš še k zdravniku, na izioterapijo ali po nakupih so še posebno hvaležni.«
Rozina, ki obiskuje tudi šole in mlajše uči ročnih del, meni, da starejši na območju Litije še vse premalo koristijo »sopotnike«: »Kot da jim je nerodno prositi za prevoz, kot da bi to zanje pomenilo ponižanje, razvrednotenje, v resnici pa gredo v družbo, med ljudi … Dokler ne vidiš, ne veš, kje vse ljudje živijo! In ko pridejo v 'mesto', mi pripovedujejo, kako je bilo tam včasih in kaj vse se je v desetletjih spremenilo. Skratka: drug drugemu dajemo … V tem je tudi čar prostovoljstva.«
Tudi Franci Zlatar, izvršni direktor Slovenske ilantropije, se strinja, da »prostovoljstvo kot varovalni dejavnik pripomore k smislu in zadovoljstvu v življenju, zmanjšanju občutkov osamljenosti in bolj vključujoči skupnosti«.
Po nocojšnji osrednji prireditvi, slovesnem dnevu prostovoljstva, v Žalcu, kjer bodo razglasili naj mentorje prostovoljcev, naj projekt, najboljšo prostovoljsko zgodbo, do prostovoljstva najbolj prijazno šolo, dijaški dom, občino in tudi naj prostovoljca ter prostovoljko, zaposleno v javni upravi, bodo v četrtek v sklopu veselega dne v 55 krajih delili časopis Skozinskoz ilantrop, na Prešernovem trgu v Ljubljani pa bodo prostovoljske organizacije predstavile tudi svoje delo in poskušale navdihniti ljudi, naj se jim pridružijo in prispevajo »k boljši družbi, spoštovanju in večji medgeneracijski ter medkulturni povezanosti«.
Hrana ljudem, ne smetem
Eden odmevnejših projektov Slovenske ilantropije, ki ga izvajajo od leta 2014, je projekt Hrana ljudem, ne smetem, v katerem kakovostna živila in tople obroke, ki ostajajo gostincem in trgovcem, razdelijo ljudem. Lani je 90 prostovoljcev »rešilo« 150 ton hrane, ki bi sicer končala med odpadki, ter jo razdelilo 2954 prejemnikom; mednje so razdelili 4917 toplih obrokov. Že v času covida-19 so projekt iz Ljubljane prenesli še v Mursko Soboto, Črnomelj, Logatec, Radovljico, Metliko, Vrhniko, Maribor in Jesenice.
• Slovenija bo do nedelje v znamenju prostovoljstva.
• Letošnja rdeča nit je pomen prostovoljstva za ohranjanje duševnega zdravja.
• Naj prostovoljce bodo razglasili nocoj v Žalcu.